| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN KONCEPTOV IZDELKA IN OCENJEVANJE PRODAJNEGA POTENCIALA MED UPORABNIKI PRI RAZVOJU NOVIH IZDELKOV
Jan Fux, 2016, magistrsko delo

Opis: Inovativnost in razvoj novih izdelkov so ključni za zagotavljanje konkurenčnih prednosti podjetjem na trgu. Pogosto so potrošniki soočeni s ponudbo »isto-vrstnih« izdelkov med katerimi izbirajo. Pomembno je, da podjetja vlagajo v razvoj novih izdelkov, ki za potrošnike prestavljajo dodano vrednost in s katerimi se lahko razlikujejo od ostalih konkurentov na trgu. Kadar razvijamo nove izdelke, se le ti razlikujejo od izdelkov, ki so že na trgu, zato je pomembno, da podjetje tekom razvoja novega izdelka s tržnimi raziskavami preveri tržni potencial za nov izdelek. V prvem delu naloge smo opredelili teoretična izhodišča o opredelitvi pojma novega izdelka, o pomenu izdelka kot sestavnem delu trženjskega spleta in o pomenu ter vlogi embalaže pri trženju. Na trgu športnih prehranskih dopolnil je prisoten trend naraščanja povpraševanja po izdelkih, ki so uporabnikom ponujeni v prenosni embalaži, da jih lahko zaužijejo na katerem koli mestu. Raziskovalni problem v nalogi temelji na preverjanju konceptov za izdelek beljakovinskih športnih prehranskih dopolnil. Z raziskovalno metodo conjoint smo ugotavljali katere lastnosti koncepta izdelka so za uporabnike bolj pomembne in vplivajo na nakupno odločitev izdelka. V raziskavi smo vzporedno preverili tudi ali obstajajo razlike med izraženimi preferencami glede na socialno-demografske dejavnike. Pri tem smo uporabili smo Mann-Whitneyev U test in Kruskal-Wallisev test. Rezultati conjoint analize so pokazali, da rekreativni športniki vključeni v vzorec raziskave preferirajo lastnosti koncepta izdelka beljakovinskih športnih prehranskih dopolnil pakiranega v prenosni embalaži (hipoteze H1, H2 in H3 smo potrdili, hipotezi H4 in H5 smo zavrnili). Z analizo preferenc po posameznih socialno-demografskih dejavnikih z Mann-Whitneyevim U testom in Kruskal-Wallisev testom in je pokazala, da so posamezne lastnosti koncepta izdelka za uporabnike iz različnih socialno-demografskih skupin v povprečju različno pomembne, vendar to nikoli ne velja za vse preverjane lastnosti hkrati (hipoteze H6 (a, b, c in d) smo zato zavrnili). V nalogi smo vzporedno predstavili tudi rezultate opisne statistike, ki smo jih primerjali z rezultati pridobljenimi z metodo conjoint. Rezultatov opisne statistike sicer nismo uporabili za obravnavo hipotez.
Ključne besede: razvoj novega izdelka, športna prehranska dopolnila, prenosna embalaža, conjoint, Mann-Whitney U test, Kruskal-Wallis test
Objavljeno v DKUM: 02.08.2016; Ogledov: 1816; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
RAZVOJ NOVEGA IZDELKA V MESNOPREDELOVALNI INDUSTRIJI
Gregor Tkalec, 2015, magistrsko delo

Opis: Razvoj novih izdelkov je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj podjetij. Danes živilska podjetja poslujejo v ekonomskem okolju stalnega spreminjanja povpraševanja kupcev, zato se morajo hitro prilagajati na tržišču in razvijati nove izdelke, ki bodo konkurenčni na trgu. Prihod konkurence iz srednje in zahodne Evrope v Slovenijo po vstopu v EU je povzročil porast uvoza živilskih izdelkov in s tem v največji meri vplival na ponudbeno in posledično cenovno politiko izdelkov pri distributerjih in trgovcih. Ker spada razvoj novih izdelkov med tvegane procese v podjetju, je potrebno s številnimi raziskavami izvedeti, kaj porabniki potrebujejo in kakšne so njihove želje. Raziskovalni problem v nalogi temelji na preverjanju konceptov za novi pripravljen izdelek iz piščančjega mesa in ugotavljanju, katere lastnosti in njihove ravni udeleženci raziskave najbolj preferirajo po pomembnosti in katere lastnosti vplivajo na nakupno odločitev izdelka. Izbrali smo omejeno število lastnosti (velikost pakiranja, sestava izdelka, cenovni razred, blagovna znamka in kakovost), ki bi sestavljale pripravljen izdelek iz piščančjega mesa. Izmed številnih raziskovalnih metod za preverjanje novih konceptov pri procesu razvoja novih izdelkov smo se odločili za metodo conjoint, s katero smo preverjali hipoteze. V raziskavi so nas vzporedno zanimale tudi razlike v preferiranju posameznih lastnosti med posameznimi skupinami porabnikov glede na spol in dve starostni skupini, katere smo ugotavljali s pomočjo Mann-Whitneyjevega U testa.
Ključne besede: novi izdelek, razvoj novega izdelka, trendi v mesnopredelovalni industriji, pripravljen izdelek iz piščančjega mesa, lastnosti, ravni, metoda conjoint, Mann-Whitney U test.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2016; Ogledov: 1891; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

3.
STATISTIČNI PRISTOPI ZA ODKRIVANJE POVEZAV MED BIOKEMIJSKIMI, GENETSKIMI IN KLINIČNIMI PODATKI Z ODZIVOM NA ZDRAVLJENJE BOLNIKOV S CROHNOVO BOLEZNIJO Z ADALIMUMABOM
Jasmina Rebernak, 2015, magistrsko delo

Opis: Naredili smo celovito študijo s podatki iz članka (Koder et al., 2015) in doktorata (Koder, Silvo 2015). Namen naše raziskave je bila uporaba različnih statističnih pristopov (t-test neodvisnih vzorcev, anova, test dveh neodvisnih vzorcev, test k neodvisnih vzorcev, korelacije, linearna in logistična regresija) in z njimi odkriti povezave med biokemijskimi, kliničnimi in genetskimi podatki z odzivom na zdravljenje bolnikov s CB z adalimumabom. Uporabili smo programsko orodje SPSS in test normalne porazdelitve ShapiroWilk za izvedbo statističnih analiz. Odziv smo merili z vprašalnikom IBDQ in biokemijskim parametrom C-reaktivni protein (CRP). Za vsakega pacienta (N = 97) smo beležili 24 biokemijskih, 34 kliničnih in 34 genetskih podatkov. S kliničnim odzivom IBDQ se je dvakrat ponovilo pet polimorfizmov pri posameznemu genu. Trikrat so se ponovili trije biokemijski in šest kliničnih parametrov. Najbolj signifikantne povezave smo zaznali s PTGER4, CASP9, CCNY, sakroileitisom in alkalno fosfatazo. Z biološkim odzivom CRP se je dvakrat ponovilo devet povezav s polimorfizmi pri posameznem genu. Trikrat sta se ponovila dva biokemijska in eden klinični parameter. Za najbolj signifikantne so se izkazale povezave z ATG16L1, IL27, NR1|2 in c11orf30 ter albuminom. Z uporabo linearne in logistične (binarne) regresije smo izdelali napovedne modele za IBDQ in CRP. Z linearno regresijo smo dobili model z najvišjim R2 (0,691) za IBDQ v tridesetem tednu (natančnost: 69,32 %). Medtem ko smo najboljšo natančnost dobili za IBDQ v dvanajstem (76,00 %, R2 = 0,619) in dvajsetem (75,68 %, R2 = 0,567) tednu. Modeli za CRP so imeli R2 nad 0,980, vendar je njihova natančnost pod 61 %. Pri logistični regresiji je največjo natančnost imel model za IBDQ v četrtem tednu (R2 = 0,912; natančnost: 81,48 %). Natančnost modelov za odziv v dvanajstem (R2 = 0,482), dvajsetem (R2 = 0,465) in tridesetem (R2 = 0,653) tednu je znašala 71,43 %, 68,75 % in 64,10 %. Natančnost modelov za odziv CRP je znašala nad 70 %, vendar je to posledica manjkajočih podatkov in s tem manj veljavnih vzorcev. Ob koncu študije smo izdelali tabelo, s katero smo predstavili izbiro statističnega testa glede na biokemijske, klinične in genetske podatke.
Ključne besede: Crohnova bolezen, adalimumab, statistične metode, Mann-Whitney, Fisher's Exact test, Chi square test, test neodvisnih vzorcev, linearna regresija, logistična regresija, napovedni model
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2158; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

4.
Parametrični in neparametrični pristopi za odkrivanje trenda v časovnih vrstah
Tadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Eno od najpogosteje uporabljenih orodij za odkrivanje sprememb v časovnih vrstah je analiza trenda. Obstaja veliko parametričnih in neparametričnih testov za odkrivanje za odkrivanje značilnih trendov v časovnih vrstah. Slednji se pogosteje uporabljajo zaradi manjšega števila predpostavk potrebnihza njihovo izvedbo. Najpogosteje uporabljen test za odkrivanje značilnih trendov je Mann-Kendallov test, ki še vedno zahteva, da so vzorčni podatki neodvisni. Za odstranitev vpliva serialne korelacije v Mann-Kendallovem testu so bili vpeljani različni popravki in metode pred-beljenja. V članku je pregled najpogosteje uporabljenih pristopov za odkrivanje trenda v časovnih vrstah ob prisotnosti serialne korelacije ali brez nje. Na koncu so te metode uporabljene še na realnih podatkih.
Ključne besede: analiza trenda, metoda najmanjših kvadratov, Mann-Kendallov test, korelacijski koeficient, avtokorelacija, pred-beljenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1712; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (394,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ZVRSTNOZGODOVINSKI VIDIKI V DRAMI "FIORENZA" (1905) THOMASA MANNA
Ksenija Bognar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala z Fiorenzo (1905), edinim dokončanim dramskim delom Thomasa Manna, ki je podleglo kritikam, saj so ti bili mnenja, da ne ustreza dramskim normam. Izhajajoča iz prepričanja, da temu ni tako, sem si kot cilj svojega dela zadala pokazati, da Fiorenza lahko velja kot drama. Najprej sem iskala splošne zvrstnospecifične značilnosti v Fiorenzi, ki dramo loči od ostalih zvrsti. Sem spadajo med drugim dvogovor, igranje vlog in stranski tekst, kar je v povezavi z uprizoritvijo drame. Te in druge značilnosti lahko najdemo tudi v Fiorenzi. Ker je čas nastanka drame obdobje moderne, sem Fiorenzo primerjala tudi z modernim pojmovanjem drame, torej z dramsko poetiko različnih smeri moderne kot tudi s splošnimi značilnosti dram iz obdobja moderne. Na prvi pogled se Fiorenza ne zdi kot tipična drama moderne, a zaradi značilnosti kot so obsežni režijski napotki, ki so značilni za drame naturalizma, tematizacija determinacije in nezmožnosti za dejanja, kriza subjekta i.t.d. lahko Fiorenzo smatramo kot dramo moderne. Thomas Mannova drama bolj spominja na dramo klasike, zato je sledila tudi primerjava z klasično poetiko drame, pri čemer se je pokazalo, da lahko zaradi značilnosti kot so npr. delitev na akte in scene, zaprta oblika, upoštevanje enotnosti časa, kraja in dogajanja, Fiorenzo lahko uvrstimo tudi kot dramo klasike. Tako se je pokazalo, da ima Fiorenza vsekakor zvrstnospecifične in specifične (klasične in moderne) lastnosti in značilnosti drame in jo lahko torej imenujemo drama.
Ključne besede: Thomas Mann, Fiorenza, poetika drame, poetika moderne drame, poetika klasične drame
Objavljeno v DKUM: 08.09.2011; Ogledov: 2386; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (458,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici