| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja
Zoran Stamenčić, 2016, magistrsko delo

Opis: Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, mikropodjetja, MSP, administrativna bremena, administrativni stroški, Evropska unija, Evropska komisija, REFIT, REACH
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1431; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

22.
KRITIČNA OCENA MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA
Natalija Jug, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu je svetovna finančna kriza otežila pridobivanje osnovnega kapitala, kar je danes zelo pogosta ovira, s katero se soočajo mnogi podjetniki in organizacije, ki skušajo zagnati nov posel. Pridobivanje osnovnega kapitala s pomočjo tradicionalnih oblik financiranja prinaša številne težave, ki so pri množičnem financiranju izvzete, in prav zaradi težav pri pridobivanju finančnih sredstev se manjša mlada podjetja v zadnjem času raje poslužujejo množičnih virov financiranja (crowdfunding oziroma »množicanje«) prek spletnih platform. Zbiranje denarnih sredstev prek množičnega financiranja je med slovenskimi podjetniškimi ekipami izjemno priljubljeno. V zadnjih nekaj letih smo tako našteli že več kot 150 slovenskih projektov, ki so skupaj zbrali skoraj 4 milijone dolarjev. Najbolj znana in priljubljena crowdfunding platforma je Kickstarter, ki že od leta 2009 pomaga mladim podjetjem. V tem času je pomagal več kot 100.000 projektom ter pridobil več kot 2 milijardi dolarjev podpore podjetjem v glasbi, filmu in videu, ki jim sledita založništvo in umetnost. Na začetku diplomske naloge se osredotočamo na prevladujoče oblike financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, saj predstavljajo večinski delež vseh podjetij tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. V nadaljevanju raziščemo značilnosti množičnega financiranja, izvedemo raziskavo uspešnosti projektov množičnega financiranja in podamo napotke za zagon kampanje.
Ključne besede: viri financiranja, množično financiranje, mala in srednje velika podjetja, Kickstarter
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 540; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

23.
Kvalitativni model za spoznanje ravzojne faze v življenjskem ciklu manjšega podjetja z vidika obvladovanja podjetniških kriz z implementacijo ne-tehnoloških inovacij
Aleksandra Zrelec, 2016, magistrsko delo

Opis: Obravnavamo faze življenjskega cikla iz vzorca malih in srednje velikih slovenskih podjetij iz predelovalne dejavnosti. Uporabljen je model Puempina in Prangeja (1995), ki je štirifazni (pionirsko podjetje, rastoče podjetje, zrelo podjetje in podjetje v preobratu) in vsaki stopnji so pripisane idealnotipske krize (in kazalci za njihovo ugotavljanje). Raziskali smo različne tipologije inovacij s poudarkom na netehnoloških inovacijah. Za implemetnacijo inovacij v posamezni fazi življenjskega cikla in ob kazalcih kriz smo oblikovali in uporabili model, ki je kombinacija modela Muleja in Hrastove (2012), dopolnjen s socialnimi inovacijami Štukljeve (2015), podprt z 12 dimenzijami Sawhneya in sodelavcev (2006). Analizirali smo podjetja iz vzorca in jih umestili glede na fazo življenjskega cikla. Prav tako smo preverili, ali so podjetja identificirala kazalce krize. Podatke smo obdelali posebej za mala podjetja in posebej za srednje velika podjetja. Kjer je bilo smiselno smo podatke tudi primerjali in komentirali. Rezultate smo prikazali v tabelah in grafično.
Ključne besede: življenjski cikel podjetja, idealnotipska faza življenjskega cikla, mala podjetja, srednje velika podjetja, idealnotipske krize, inovacije, ne-tehnološke inovacije
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

24.
Zaznavanje pritiskov za prirejanje poslovnega izida v izbranih računovodskih servisih v Sloveniji
Rijad Filipović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko zaznavanja obstoja pritiskov oz. nagnjenosti poslovodstev podjetij k pritisku na osebje izbranih računovodskih servisov v Sloveniji za prirejanje poslovnega izida. V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča, medtem ko je analitični del naloge obravnavan v nadaljevanju. Prvo poglavje je namenjeno predstavitvi razvoja in ureditvi sodobnega računovodskega področja v svetu in pri nas, ter temeljnim računovodskim izkazom, preko katerih se le-to izvaja. Prav tako so predstavljeni nekateri izmed znanih dogodkov na svetovni ravni v zvezi s prirejanjem podatkov v računovodskih poročilih ter kasnejše implikacije v teoriji in praksi, ki so jih le-te povzročile. V nadaljevanju poglavje obravnava pravno ureditev računovodstva v Sloveniji. Drugo poglavje obravnava funkcijo računovodstva v malih in srednje velikih podjetjih, saj večina strank računovodskih servisov sodi v to skupino podjetij. Vloga računovodje v Sloveniji je posebej predstavljena. Tretje poglavje obravnava problematiko prirejanja poslovnega izida. Uvodoma je opredeljen pojem prirejanja poslovnega izida, kot ga definirajo različni teoretiki. Predstavljene so tudi vse udeležene stranke, ki se v tem procesu pojavljajo kot uporabniki računovodskih informacij. V nadaljevanju so obravnavani motivi, spodbude ter cilji prirejanja računovodskih izkazov ter najpogostejše metode in načini prirejanja poslovnega izida. Najpogostejše prevare in kršitve v računovodskih izkazih v Sloveniji so prikazane posebej. V analitičnem delu naloge je na podlagi analize predstavljena ugotovljena raven pritiskov s strani podjetnikov na izbrane računovodske servise v Sloveniji za prirejanje računovodskih podatkov. Raziskava obravnava le takšne gospodarske subjekte, ki zaupajo računovodsko funkcijo podjetja zunanjemu računovodstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da se slabih 80% podjetnikov, vključenih v raziskavo, poslužuje z nekatero ali kombinacijo izmed izbranih metod za prirejanje računovodskih izkazov. Ugotovili smo, da podjetniki najpogosteje prinašajo fiktivne obračune potnih stroškov in račune za stvari, ki niso namenjene podjetju ampak privatni rabi. Nadalje smo ugotovili, da je osnovni razlog za prirejanje računovodskih izkazov zniževanje davčne osnove. V zadnjem delu diplomske naloge predstavljamo lastna razmišljanja in dognanja v zvezi z možnimi ukrepi za preprečevanje računovodskih prevar v Sloveniji.
Ključne besede: prirejanje poslovnega izida, mala in srednje velika podjetja, računovodski servis
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 434; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

25.
VPLIV SPREMINJANJA STRATEGIJE PODJETJA NA STRATEGIJO INFORMACIJSKE PODPORE PROCESOV V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Iztok Jenko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava medsebojni vpliv spreminjanja strategije podjetja na samo strategijo informacijske podpore procesov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Majhna in srednje velika podjetja morajo v globalnem poslovnem svetu stalno prilagajati svoje delovne in poslovne procese, da dosegajo konkurenčnost in možnost preživetja na trgu. Če želijo to dosegati, morajo poleg reorganizacij razmišljati tudi o uvedbi takšnega informacijskega sistema, ki bo lahko sledil stalnim spremembam delovnih procesov v malih podjetjih, ki so na globalnem trgu izredno izpostavljena. Za učinkovito uvedbo ERP-sistemov in informacijske podpore procesov v majhnih in srednje velikih podjetjih se kaže potreba po opredelitvi metodologije, ki podrobno opredeljuje ključne procese, da bo podjetje lahko dosegalo svoje cilje in preživelo v poslovnem svetu. Raziskava je potekala na primeru MSP s področja proizvodnje in upravljanja električne energije iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: - Mala in srednje velika podjetja (MSP), - delovni procesi - poslovni procesi, - prenova, - storitveno naravnana arhitektura, - proizvodnja energije  
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 375; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

26.
Povezanost procesov razvoja orodja in procesa proizvodnje v malih in srednjih podjetjih
Mateja Karničar Šenk, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočali na potrjevanje domneve o povezanosti procesa razvoja in orodja ter procesa proizvodnje v MSP (malih in srednje velikih podjetjih). Povezanost obeh procesov smo ugotavljali s pomočjo izbranih kazalnikov. V delu je predstavljena tudi analiza obeh procesov in predlogi za izboljšanje stanja. Na področju zagotavljanja kakovosti glede na izkušnje pri delu opažamo, da izhodi iz procesa razvoja in orodja v veliko primerih ne generirajo zadovoljivih rezultatov v procesu proizvodnje. Ta pojav se najprej opazi v procesu proizvodnje in kasnje pri kupcu. Posledice nedoseganja zadovoljivih rezultatov pa podjetje lahko nenazadnje stanejo izgubo kupca oz. dohodka. Tekom raziskave smo ugotovili tudi, da se vlaganje naporov in znanja v proces razvoja in orodja pomembno povrne. Povezanost obeh procesov smo ugotavljali s pomočjo statističnih metod. Rezultat magistrskega dela je podana potrditev domneve o močni povezanosti obeh procesov. Podan je tudi seznam predlogov izboljšav, ki posredno ali neposredno vplivajo na izbrane kazalnike.
Ključne besede: proces proces proizvodnje proces razvoja in orodja povezanost (soodvisnost) procesov mala in srednje velika podjetja (MSP)
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

27.
IZBRANE ZNAČILNOSTI MIKRO, MALIH, SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH PODJETIJ NA PRIMERU PODJETIJ IZ ZASAVJA
Ana Jurić, 2016, diplomsko delo

Opis: Za slovensko gospodarstvo so pomembna tako mikro, mala in srednje velika kot velika podjetja. Vsako podjetje, ne glede na svojo velikost, ima svoje prednosti. Mikro podjetja so najmanjša podjetja, njihova prednost pa je, da npr. pri pravni obliki samostojni podjetnik (s. p.) ustanovitelj ne potrebuje začetnega kapitala, tudi ustanovitev je preprosta. Mala podjetja se zaradi majhnosti lahko veliko hitreje prilagodijo spremembam kot velika podjetja. Srednje velika podjetja lahko izkoriščajo prednosti tako majhnosti kot velikosti. V vseh treh predstavljenih velikostnih razredih je lastnik izredno pomembna oseba pri razvoju in poslovanju podjetja. Zaposleni pri delu upoštevajo lastnika, njegove želje in vrednote. Srednje velika podjetja ponekod že predajo poslovodenje managerjem. Tudi po številu zaposlenih se že lahko bližajo velikim podjetjem. Vsa ta so zelo pomembna, saj zagotavljajo nova delovna mesta. Velika podjetja dajejo velik pomen družbeni odgovornosti in programu promocije zdravja na delovnem mestu. Vključujejo se tudi v razna združenja in sodelujejo s skupnostjo, v kateri poslujejo. Velika podjetja imajo večji tržni položaj kot mikro, mala in srednje velika podjetja. Prav tako imajo boljši finančni položaj, večjo možnost rasti in boljše konkurenčne prednosti. V diplomskem projektu podrobneje predstavimo mikro, malo, srednje veliko in veliko podjetje. V vsakem poglavju prikažemo značilnosti, po katerih se ta podjetja razlikujejo oz. ujemajo. V praktičnem delu diplomskega projekta predstavimo analizo anketnega vprašalnika podjetij iz regije Zasavje. Strnemo tudi ugotovitve in priporočila za prakso.
Ključne besede: mikro podjetja, mala podjetja, srednje velika podjetja in velika podjetja, značilnosti MSP, značilnosti velikih podjetij.
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

28.
Model agilnega pristopa pri razvoju celovite programske rešitve v oblaku za mala in srednje velika podjetja
Andrej Črne, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Implementacije celovitih programskih rešitev so v poslovnem svetu stalnica dobrih 40 let, praktično od samih pričetkov, ko je informatika začela podpirati osnovne poslovne procese v organizacijah. Tekom časa je bilo razvitih veliko metodologij, pristopov ter dobrih praks, vseeno globalna statistika za l. 2015 (in pretekla leta) kaže, da je več kot polovica projektov implementacije izven t. i. projektnega trikotnika oz. izven dogovorjenih dimenzij projekta, kar pomeni odklon od obljubljenega in dejansko realiziranega. Magistrsko delo, preko statistik in strokovne literature, obravnava trenutno stanje na področju implementacij, fokusirano v segmentu malega in srednje velikega podjetništva, ter tehnološke komponente oblaka. Izpostavljeni so kritični dejavniki uspeha, ki kasneje tvorijo izhodišča za model implementacije. Oblikovana je problemska teza − izvedba implementacij v praksi ni takšna, kot je želja naročnika in izvajalca. Dodatno je ta teza podkrepljena z raziskovanjem − polstrukturiranimi intervjuji implementatorjev, preko katerih so oblikovana problemska izhodišča. Osnova za tvorbo novega modela implementacije so agilne metode, ki so pri razvoju programske opreme stalnica, pri implementacijah celovitih programskih rešitev pa se strokovna literatura navezuje na prediktivne modele. Osnova za nov model je proces blagovno-materialnega poslovanja (nabava in prodaja), kjer se analizira proces v obliki matrike ključnih elementov, ki se jim določi priotiteta in način izvedbe. To je nadaljnja zasnova modela implementacije, ki se evalvira preko prototipnega modela in izpostavi merilke (kot osnovna za vodenje projekta). Predvideni učinki novega modela so: a) celovito vodenje projekta glede na spoznanje dela s Scrumban agilno metodo, b) vpletanje vseh deležnikov v projekt, skupaj s časovno in vsebinsko merilko, kaj in kdaj kdo dela, c) izboljšana sledljivost projekta, morala in pripadnost vseh vpletenih, d) zmanjšano tveganje odklona od dogovorjene izvedbe projekta.
Ključne besede: agilne metode, računalništvo v oblaku, implementacija, celovite programske rešitve, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

29.
Iskanje novega zagona evropske zasebne družbe
Renato Kenda, 2016, diplomsko delo

Opis: Mala in srednje velika podjetja igrajo ključno vlogo pri izgradnji stabilnega in učinkovitega evropskega notranjega trga. Z namenom olajšanja ustanavljanja in poslovanja malih in srednje velikih podjetij, ki delujejo na trgu Evropske unije, je leta 2008 Evropska komisija predstavila predlog Uredbe o statutu evropske zasebne družbe. Kljub temu, da je predlog uvedel pomembne spremembe, ki bi korenito izboljšale položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, so razhajajoča mnenja med državami članicami preprečila sprejetje Statuta o evropski zasebni družbi. Ker potreba po evropski gospodarsko-statusni obliki, ki bi izboljšala položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu EU, še zmeraj obstaja, avtor v diplomskem delu raziskuje, če so v evropskem prostoru še zmeraj prisotne iniciative, ki bi lahko ponovno postavile predlog Uredbe o statutu evropske zasebne družbe na agendo Evropske komisije. Diplomsko delo sistematično predstavlja ključne elemente in različne vidike predloga Uredbe o statutu evropske zasebne družbe in morebitnih alternativ, ter postopno vodi do sklepa, da bodo posamične, čeprav močne pobude, le s težavo presegle politična in kulturna nesoglasja, ki so vodila do neuspeha prvotnega predloga.
Ključne besede: Evropska zasebna družba, evropski notranji trg, mala in srednje velika podjetja, enoosebna evropska zasebna družba.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 923; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (776,49 KB)

30.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 1. del
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: V monografiji Slovenski podjetniški observatorij 2002 je podan pregled stanja slovenskega podjetništva v letu 2000 ter njegova primerjava z Evropo-19. Raziskovanje je pokazalo, da smo po številu podjetij in deležu zaposlenih v posameznem velikostnem razredu sicer precej primerljivi, da pa je ekonomska moč slovenskega podjetništva precej šibka. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU - 19 je znašala znaša 80.000 evrov, v Sloveniji pa le 19.000 evrov. Primerjava med ustvarjenimi povprečnimi prihodki in dodano vrednostjo kaže tudi na izrazito odhodkovno potratnost slovenskega podjetništva. Medtem ko je razmerje med povprečnimi prihodki na podjetje v Sloveniji in v EU-19 1 : 2,75, je pri dodani vrednosti na zaposlenega to razmerje že 1 : 4,21. Ta razlika je največja pri srednje velikih podjetjih, ki dosegajo samo 17 % dodane vrednosti, kot jo ustvarijo srednje velika evropska podjetja (18.000 evrov proti 105.000 evrov).
Ključne besede: podjetništvo, podjetniška demografija, EU-19, primerjalna analiza, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 355; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici