Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi, Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas, Narečna podoba malečniškega govora, Germanizmi v malečniškem govoru, Poimenovanja oseb v malečniškem govoru, Glasovne značilnosti novomeškega govora, Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen, Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov, Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla. Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja), (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji, Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen, Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823, Projekt Historična topografija Primorske, Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice
Ključne besede: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, slovenski jezik, narečje, dialektologija, slovaropisje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 813; Prenosov: 106
Celotno besedilo (7,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je predstavljeno Pleteršnikovo slovaropisno delo, tako iz zgodovinskega vidika, kot tudi praktično z analizo njegovega geselskega članka. V uvodu je prikazan kronološki pregled slovenskega slovaropisja od 16. stoletja pa vse do Pleteršnikovega slovarja. Zanimivi so bili tudi pogovori s krajani Pišec, ki so mi razkrili, kako velik je bil njegov pomen in vloga v kraju ter vse o prenovi domačije, marsikaj zanimivega pa sem izvedela tudi iz zapiskov župnijskega arhiva. Uvod diplomskega dela, poleg že prej omenjenega, zajema tudi življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika. Poglobila sem se v njegovo slovaropisno delo in tudi druga pomembna dela ter prevode, ki jih je prispeval kot klasični filolog in slavist. Pomembna se mi je zdela njegova skrb za slovenstvo ter narodno prihodnost. Prizadeval si je, da bi bili Slovenci narodno bolj zavedni, da bi se izobraževali in bili seznanjeni s svojim jezikom, literaturo in kulturo. Zanimive so tudi njegove misli v članku Naša prihodnost, ki govorijo prav o tem. Kako zelo cenjen in spoštovan je bil Maks Pleteršnik, pa sem prikazala v preglednici. Iz preglednice je razvidno, kako so ga naslavljali, kaj so ga spraševali in kdo vse se je v pismih nanj obračal. Za konec poglavja sem predstavila še njegovo delovanje pri Slovenski matici. Pleteršnik je bil mnenja, da bi Slovenska matica morala biti predvsem znanstvena institucija, ki bi izdajala znanstveni časopis in znanstvene knjige. Njegove predloge je Bleiweis odločno zavrnil in Pleteršnik je izstopil iz Matičnega odbora. Sledi jedro diplomskega dela, ki obsežneje obravnava nastajanje Pleteršnikovega slovarja ter zgradbo njegovega geselskega članka. Najprej sem predstavila predzgodovino nastajanja slovarja in slovar skozi čas, na tem mestu pa je pomembno tudi Vodnikovo delovanje in prizadevanje, da se objavi njegovo rokopisno delo in zgodovina njegovega slovarja, ki sem jo predstavila. Kasneje pa se s slovaropisnim načrtom Slovenskega društva oživi prizadevanje, ki sta ga skušala uresničiti že Kumerdej in Vodnik s svojima rokopisnima slovarjema. Tako je leta 1860 najprej nastal Cigaletov nemško-slovenski slovar in s tem uresničitev prvega dela slovaropisnega načrta. Uresničitev drugega dela slovaropisnega načrta Slovenskega društva je bila precej dolgotrajna in zaznamovana z veliko vprašanji. Prvi snopič zelo pričakovanega Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja je izšel tik pred novim letom 1893. Leta 1895, ko je izšel zadnji, triindvajseti snopič, pa je bil drugi del slovaropisnega načrta končno uresničen. Maks Pleteršnik se je tako izkazal za izjemnega jezikoslovca in njegov slovar predstavlja vrh slovenskega jezikoslovja in steber slovenske kulture. V nadaljevanju se bom poglobila v Pleteršnikovo zgradbo geselskega članka in predstavila oblike njegovih geselskih člankov, ki sem jih tudi analizirala. Nato bom prikazala, kako veliko delo je opravil in da njegov slovar temelji na jasni slovaropisni in jezikovni teoriji ter že vrsto let dokazuje zelo visoko uporabno vrednost. Sledila bo primerjava Pleteršnikovega koncepta geselskega članka s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim slovarjem. Skozi diplomsko delo bom poskušala dokazati, da si sodobnega slovenskega slovaropisja brez Pleteršnika ne moremo prestavljati ter da je pomemben vir za nastanek Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Diplomsko delo je zaključeno s pregledom literature in simpozijev o Maksu Pleteršniku. V kronološkem zaporedju so predstavljena zborovanja in simpoziji po posameznih srečanjih. Strokovni odbor Maks Pleteršnik vsako leto organizira tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev v Pleteršnikovem rojstnem kraju. Vsi prispevki so objavljeni v šestih samostojnih znanstvenih zbornikih, medtem ko eden, leta 1995, ni izšel.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovensko-nemški slovar, slovaropisje, geselski članek, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Anton Murko
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 3845; Prenosov: 322
Celotno besedilo (2,59 MB)