| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Emocionalna inteligentnost kot mediator odnosa med otroškim trpinčenjem in temno triado : magistrsko delo
Meta Hunjet, 2022, magistrsko delo

Opis: Doživljanje trpinčenja v otroštvu se pogosto negativno povezuje s številnimi izhodi v življenju, med drugim tudi s šibkejšimi emocionalnimi zmožnostmi, hkrati pa lahko otroško trpinčenje predstavlja dejavnik tveganja za razvoj dimnezij temne triade, ki veljajo za družbeno neželene in škodljive osebnostne lastnosti. V magistrski nalogi smo tako želeli preučiti povezanost doživljanja trpinčenja v otroštvu z emocionalno inteligentnostjo ter dimenzijami temne triade in preveriti, ali emocionalna inteligentnost predstavlja mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in temno triado. V naši raziskavi je sodelovalo skupaj 575 posameznikov, starih med 18 in 77 let. 72,3% udeležencev je bilo ženskega spola, 27,7% pa moškega spola. Za namen raziskovanja izbranih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljenega otroškega trpinčenja, Vprašalnik Temne triade ter Vprašalnik emocionalne inteligentnosti. Izpeljane statistične analize kažejo na negativno povezanost med doživljenim otroškim trpinčenjem in emocionalno inteligentnostjo. Prav tako sta bili utrjeni negativni povezavi med otroškim trpinčenjem ter makiavelizmom in psihopatijo, medtem ko se povezava med narcisizmom in otroškim trpinčenjem ni pokazala kot statistično pomembna. Narcisizem z emocionalno inteligentnostjo korelira pozitivno, makiavelizem in psihopatija pa se z emocionalno inteligentnostjo povezujeta negativno. Mediacijske analize so pokazale, da emocionalna inteligetnost predstavlja delni mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in vsako od dimenzij Temne triade. Ženske udeleženke so v povprečju pogosteje poročale o doživljenem trpinčenju v otroštvu; statistično pomembna razlika med spoloma se je pokazala v čustvenem zanemarjanju ter spolni zlorabi. Zanimiva ugotovitev naše raziskave je doseganje višjih rezultatov na vprašalniku emocionalne inteligentnosti s strani moških, kar pomeni, da so moški v povprečju emocionalni inteligentnejši od ženskih udeleženk.
Ključne besede: otroško trpinčenje, emocionalna inteligentnost, Makiavelizem, narcisizem, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 916; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (444,20 KB)

3.
Stališča in predsodki do beguncev in ekonomskih migrantov
Katja Finec Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropski migrantski val konec leta 2015 v Evropi je bil eden največjih doslej in je sprožil različne politične odzive in odzive javnosti. Zanimalo nas je, kakšen odnos in stališča do beguncev in ekonomskih migrantov (emigrantov) imamo v Sloveniji. V magistrski nalogi smo s pomočjo lestvic stališč, socialne distance, vprašalnikov socialne dominantnosti, avtoritarnosti in makiavelizma preverjali povezanost stališč in stopnje socialne distance do beguncev in emigrantov z nekaterimi psihološkimi in sociodemografskimi spremenljivkami. Ugotovitve kažejo, da so z negativnimi stališči do beguncev in emigrantov statistično pomembno povezani desna politična opredelitev, nižja izobrazba, socialna dominantnost in makiavelizem. Moški spol in tip krajevne skupnosti sta povezana z negativnimi stališči do emigrantov, avtoritarnost pa z negativnimi stališči do beguncev. Z višjo stopnjo socialne distance do obeh skupin se povezujejo desna politična opredelitev, socialna dominantnost in avtoritarnost. Prediktorja stališč do beguncev sta politična opredelitev in socialna dominantnost, prediktorji stališč do emigrantov pa spol, tip krajevne skupnosti, politična opredelitev in socialna dominantnost. Stališča do beguncev so bolj negativna kot stališča do emigrantov. Naše ugotovitve se razlikujejo od dosedanjih predvsem glede prediktorjev stališč ter glede na avtoritarnost, spol in tip krajevne skupnosti.
Ključne besede: begunci, ekonomski migranti, stališča, socialna distanca, socialna dominantnost, avtoritarnost, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2149; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 1.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici