Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zgodovinsko ozadje razvoja šolstva na svetu in na Hrvaškem ter razvoj obravnavane šolske stavbe skozi čas. Stavba madžarske šole se nahaja v severozahodnem delu mesta, ob cesti v bližini železniške postaje. Pod tem imenom je šolo v letih od 1894 do 1905 ustanovila Direkcija kraljevih madžarskih državnih železnic. Delovati je začela v šolskem letu 1894/1895, prvotno v veliki stavbi na sami postaji oziroma so zaradi velikega števila učencev odprli en razred na Kolodvorski ulici (današnja Starčevićeva ulica). Stavba je reprezentativen primer javne arhitekture, ustvarjene v duhu madžarske secesije. Danes je stavba zapuščena, nekdanji šolski in pisarniški prostori že dolgo ne obratujejo in so precej zanemarjeni. Trenutno je to stavba, v kateri se namesto šolskih otrok zbirajo brezdomci, zaradi nevzdrževanja pa počasi propada. Skozi razne analize prihajamo do potrebnih podatkov, ki nam omogočajo boljše razumevanje prostora, v katerem se nahaja zgradba madžarske šole kot najboljši način za obnovo stavbe v skladu z nameni v prihodnosti. S poznavanjem zgodovine šole, kraja in navsezadnje same stavbe pridemo do pomembnih zaključkov, ki nam omogočajo poiskati najboljšo rešitev za prenovo. Pri delu so bile vključene različne inženirske stroke, predstavniki s področja varstva kulturne dediščine, predstavniki mesta in bodoči uporabniki stavbe.
Ključne besede: Vinkovci, Madžarska šola, zgodovina, prenova, izobraževanje, izobraževalna arhitektura, konservatorstvo
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 119
Celotno besedilo (106,87 MB)

Opis: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Objavljeno v DKUM: 02.03.2023; Ogledov: 614; Prenosov: 62
Celotno besedilo (14,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava. Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU. V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije. vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Ključne besede: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 1325; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Background and Purpose: Many studies have explored the differences in the management of corporate social responsibility (CSR) of multinational companies across the globe. The main question of the study was, are there differences between CSR practices between home country and host country operations? Design/Methodology/Approach: This study investigates the differences in online CSR communication between global corporate websites and the webpages of local subsidiaries in Hungary. The sample contains 70 multinational companies (MNCs) and their Hungarian subsidiaries. All the subsidiaries of the sample are listed amongst the largest 200 companies (based on turnover) in Hungary. Both the local (Hungarian) and the global internet sites of these MNCs were visited, and pre-defined categories were sought on the corporate websites. The presence/lack of these CSR themes and topics on the websites were recorded. Results: The findings show that online CSR disclosure of the subsidiaries is usually more limited than the global communication. Moreover, distance from the headquarters seems to matter, the farther the headquarters of the MNC is located, the narrower CSR presence on the websites of the local subsidiary can be observed. Conclusion: The paper’s main contribution is to deepen our knowledge about the CSR strategies of the multinational companies across their operations. It was confirmed that their CSR practices significantly differ between the host and home countries.
Ključne besede: Madžarska, multinacionalne družbe, družbena odgovornost, komuniciranje, svetovni splet
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1457; Prenosov: 326
Celotno besedilo (477,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...