| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe pri računovodenju najemov (msrp 16 v primerjavi z mrs 17)
Tina Jovan, 2019, diplomsko delo

Opis: Najemi v preteklosti niso pomembno vplivali na poslovanje podjetij in na uspešnost njihovega delovanja, saj so se zgolj finančni najemi prikazovali v bilanci stanja, vsi poslovni najemi pa so bili prikazani zabilančno. To je skazilo računovodske izkaze podjetij, saj ni prikazovalo realnega stanja poslovanja. Posledično družbeniki in vlagatelji niso imeli pravilnih informacij o podjetju. Zaradi tega je v letu 2019 začel veljati nov standard, ki ureja najeme in bo spremenil politiko računovodenja najemov predvsem pri najemnikih. Najeta sredstva se bodo pripoznavala v bilanci stanja kot sredstva dana v najem in obveznosti iz naslova najema. Podjetja, ki so v vlogi najemnikov, bodo morala spremeniti način računovodenja najemov. Način, kako bodo podjetja morala po novem obravnavati in knjižiti najeme, smo prikazali na primeru slovenskega podjetja, ki ima v dolgoročnem najemu sedem opredmetenih osnovnih sredstev. Izračunali smo sedanjo vrednost sredstev v najemu ter prikazali pomembne knjižbe, ki se bodo mesečno izvajale v tem podjetju.
Ključne besede: najem, najemnik, najemodajalec, najemna pogodba, MSRP 16, sedanja vrednost
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 830; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (944,83 KB)

2.
Poročanje slovenskih bank po MSRP 7
Silva Kočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji so ena izmed pomembnih vej v finančnem posredništvu banke. Kot vsaka družbe, tudi banka pri svojem delovanju prevzema določena tveganja. Po Zakonu o bančništvu je ta tveganja dolžna ugotoviti, meriti, obvladovati in spremljati. Cilj uvedbe MSRP 7, Finančni instrumenti: razkritja, je ravno ta, da bi uredil razkrivanje obvladovanja tveganja in finančnih instrumentov ter s tem poskrbel za večjo preglednost. MSRP 7 tako uporabnikom omogoča, da ocenijo pomen finančnih instrumentov za finančni položaj organizacije in njeno uspešnost. MSRP 7 tako vpeljuje številne nove in obsežne zahteve po razkritjih, kot na primer zagotavljanje kvantitativnih podatkov o izpostavljenosti finančnemu tveganju, pripravo analize občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja in številne druge zahteve. Dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) je uvedla obvezno uporabo MSRP po letu 2005 za banke, zavarovalnice in vsa podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V diplomskem delu se bomo osredotočili na razkritja, ki jih MSRP 7 predpisuje in morajo biti vključena v letno poročilo bank. V teoretičnem delu bomo predstavili in pojasnili pojme in zakonske podlage, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi letnih poročil. V praktičnem delu bomo primerjali poročanje izbranih bank, ki poslujejo v Sloveniji glede na vrsto in obseg razkritij. Zanimalo nas bo predvsem ali so razkritja primerjanih bank ustrezna in ali povprečnemu bralcu letnega poročila dajejo bistvene informacije, ki bi ga utegnile zanimati.
Ključne besede: banke, letno poročilo, MSRP 7, razkritja, BASEL II, računovodsko poročanje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (779,43 KB)

3.
SPREMEMBE V PRIPOZNAVANJU PRIHODKOV IZ POGODB S STRANKAMI PO PREHODU NA MSRP 15
Gregor Kovačec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prihodki so eden najpomembnejših faktorjev pri določanju uspešnosti poslovanja podjetja. Zaradi slabe urejenosti tega področja s strani tedanjih rešitev v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja oziroma ameriških Splošno sprejetih načel računovodenja (GAAP), sta se mednarodni odbor IASB in ameriški FASB že leta 2002 odločila, da je čas za prenovo obstoječih standardov. Maja 2014 je bil na podlagi sodelovanja obeh odborov izdan nov standard MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s strankami. MSRP 15 prinaša nekatere pomembne novosti pri pripoznavanju dohodkov, ki jih bodo morala upoštevati podjetja, ki izdelujejo računovodske izkaze po MSRP 15. Najpomembnejša novost je model petih korakov, na podlagi katerega bodo podjetja po novem pripoznavala prihodke. MSRP 15 bo najverjetneje obvezen za uporabo s 1.1.2018; za podjetja v EU pa seveda le, če bo pred tem MSRP sprejet za uporabo v EU. MSRP 15 bo imel različen vpliv na podjetja iz različnih panog. Pričakuje se, da bo imel največji vpliv na podjetja, ki pri prodaji združujejo svoje blago in storitve. To so telekomunikacijska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Zaradi obilice dela in stroškov, ki jih vpeljava standarda prinaša, so seveda bili prvi odzivi nanj mešani. Najbolj negativno so nastrojena telekomunikacijska podjetja, saj jim ni všeč, da bodo morala na subvencionirano opremo razporediti del transakcijske cene in se bo zato korenito spremenila razporeditev prihodkov. Ponekod v svetu pa so že pohiteli in že so se pojavila prva podjetja, ki so uvedla MSRP 15. Na podlagi podatkov, ki so dostopni na spletu, smo naredili simulacijo prihodkov izbranega podjetja Telekoma Slovenije po trenutnih smernicah (MRS 18) in po novem MSRP 15. Izvedbo simulacije smo si olajšali z razvojem lastne aplikacije, ki nam samodejno izračuna in razporedi prihodke po MSRP 15 in jih primerja z MRS 18. Rezultate izriše tudi grafično. Na podlagi simulacije smo prišli do spoznanja, da bo MSRP 15 korenito spremenil prihodke v telekomunikacijski panogi ter da bo prehod na MSRP 15 povezan z visokimi stroški, predvsem iz vidika informacijskih tehnologij in potrebnega dela zaposlenih na računovodskem področju.
Ključne besede: MSRP 15, prihodki, telekomunikacije, subvencionirana oprema, stroški informacijskih tehnologij
Objavljeno: 17.06.2016; Ogledov: 2436; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (884,33 KB)

4.
5.
Glavne značilnosti računovodskega poročanja na podlagi MSRP
Aleš Novak, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) imajo v nasprotju z nacionalnimi računovodskimi standardi nadnacionalno naravo. V prispevku je najprej prikazan zgodovinski razvoj MSRP, nato pa so predstavljene z njimi povezane aktualne institucije, kot so Fundacija sveta zamednarodne računovodske standarde, Upravni odbor zamednarodne računovodske standarde in Odbor za pojasnjevanje MSRP. Posebej so prikazana razmerja med MSRP in računovodskimi direktivami EU, nato pa še cilji in uporaba uredbe o uporabi mednarodnih računovodskih standardov v EU. V zadnjem poglavju prispevka so poudarjene glavne značilnosti sistema zunanjega poročanja MSRP z vidika temeljnih predpostavk, kakovostnih značilnosti računovodskih izkazov in vsebine ter obsega računovodskih izkazov.
Ključne besede: MSRP, računovodske direktive EU, mednarodni računovodski standardi, računovodski izkazi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 883; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (127,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
OPORTUNISTIČNE DISKRECIJSKE ODLOČITVE PRI OSLABITVAH DOBREGA IMENA PO MEDNARODNIH STANDARDIH RAČUNOVODSKEGA POROČANJA: EMPIRIČNA PREVERBA NA VZORCU PODJETIJ EVROPSKE UNIJE
Mateja Jerman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V skladu z veljavnimi računovodskimi standardi v MSRP dobro ime ni več predmet amortiziranja, temveč se enkrat na leto oziroma po potrebi večkrat na leto preverja za slabitev. Velika mera subjektivnosti in oportunistično obnašanje poslovodstev ter posledično manipuliranje oslabitev dobrega imena, ki je predmet proučevanja v tej doktorski disertaciji, se največkrat povezuje z določitvijo nadomestljive vrednosti, ki je podvržena subjektivni oceni, če se v procesu oslabitve uporablja koncept vrednosti pri uporabi. Osrednji namen disertacije je empirično preveriti povezavo nekaterih spodbud in dejavnikov možne oportunistične diskrecijske izbire z obeti pojava oslabitev dobrega imena v času finančne krize na primeru izbranih velikih podjetij Evropske unije (EU), ki so obvezana poročati po MSRP. Na podlagi pregleda izsledkov obstoječih raziskav in analize strokovnih rešitev v računovodskih standardih v empiričnem delu disertacije oblikujemo model preverjanja možne oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena, prek spodbud in dejavnikov, ki utegnejo voditi poslovodstvo do tovrstnega ravnanja. V model vključujemo spodbude, ki so se v literaturi najpogosteje izkazale kot statistično značilne. Model, ki ga predstavljamo v empiričnem delu doktorske disertacije, pomanjkljivosti študij oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena odpravlja na področju obravnave dejavnikov, ki omogočajo diskrecijo pri testiranju DUE za slabitev dobrega imena. Za potrebe preverjanja postavljenih hipotez so zbrani podatki velikih podjetij EU, ki so obvezana poročati po MSRP. V vzorec so zajeti reprezentativni predstavniki anglosaškega in kontinentalnega sistema ureditve, ki imajo obenem različno institucionalno ureditev, pri čemer so finančne institucije iz vzorca izločene. V vzorcu vključujemo nemška, britanska in italijanska podjetja. Podatki za empirični del raziskave so zbrani za obdobje finančne krize, tj. 2008−2010, saj iz teorije izhaja, da bodo imela podjetja v krizi zaradi slabših poslovnih rezultatov spodbude, da poslovni izid oblikujejo na želeno raven. Empirična analiza dokazuje, da poslovodstvo pri oslabitvah dobrega imena najverjetneje vsaj delno oportunistično deluje v vseh treh proučevanih državah EU. V povezavi s temeljno tezo lahko trdimo, da so se strokovne rešitve v MSRP glede procesa testiranja dobrega imena za oslabitev v času finančne krize v velikih podjetjih Evropske unije, ki so zavezana poročati po MSRP, uporabljale oportunistično. Rezultati empirične analize imajo z vidika prispevka k znanosti doprinos: a) k spoznanjem s področja spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v okolju velikih evropskih podjetij, ki so obvezana poročati po MSRP in b) k spoznanjem o vplivu spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v različnih institucionalnih okoljih, ker rezultati empirične analize dokazujejo, da kljub uporabi enakih računovodskih standardov zgodovinski razvoj institucionalnih dejavnikov, ki so vplivali na razvoj računovodskega sistema med različnimi državami, pomembno vpliva na računovodsko prakso in delovanje poslovodstva.
Ključne besede: dobro ime, oslabitev, oportunizem, diskrecija, testiranje za slabitev, MSRP, MRS 36
Objavljeno: 17.05.2013; Ogledov: 2312; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

7.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno: 22.02.2013; Ogledov: 1699; Prenosov: 147
URL Povezava na celotno besedilo

8.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Ključne besede: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2136; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
VPLIV MEDNARODNEGA STANDARDA ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA NA USPEŠNOST, FINANČNI POLOŽAJ IN OBDAVČITEV MALEGA PODJETJA V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tatjana Marsel, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V času globalnega gospodarstva veliko podjetij posluje v mnogih državah, tako smo bili v preteklosti priča potrebam po nastanku enotnih računovodskih standardov MSRP (Mednarodni standardi računovodskega poročanja), ki pa so z vidika manjših podjetij preobsežni in prezahtevni. Zato se je pojavila potreba po posebnem mednarodnem standardu za manjša podjetja. Temeljni cilj magistrskega dela je predstaviti vsebino Mednarodnega standarda za mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSRP za MSP) ter ugotoviti najpomembnejše razlike v zunanjem poročanju po Slovenskih računovodskih standardih, nemških standardih in po MSRP za MSP ter tako izpostaviti glavne spremembe, ki bi jih uvajanje MSRP za MSP prineslo malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji in Nemčiji. Kolikšna bo dejanska uveljavitev MSRP za MSP v praksi, pa bo pokazal čas.
Ključne besede: Slovenski računovodski standardi (SRS), MSRP, MSRP za MSP, nemški standardi, zunanje računovodsko poročanje, letna poročila malih družb, vrednotenje ekonomskih kategorij.
Objavljeno: 20.09.2011; Ogledov: 1933; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

10.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Ključne besede: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2704; Prenosov: 131
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici