| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko delo
Lucija Čander, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

2.
Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko delo
Zala Šešerko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Ključne besede: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (894,45 KB)

3.
Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4-6 let starih otrok : diplomsko delo
Pika Kuselj, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi mot 4-6 : magistrsko delo
Nina Benčec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi MOT 4‒6 v teoretičnem delu predstavljamo razvoj predšolskega otroka z opisom stopenj in faz gibalnega razvoja. Z baterijo testov MOT 4‒6 smo v empiričnem delu spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok v obdobju petih mesecev, rezultate pa analizirali in interpretirali ter ugotavljali napredek njihovega motoričnega razvoja. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok je bil sestavljen iz dveh različnih vrtcev, in sicer iz Vrtcev občine Moravske Toplice ‒ enote Moravske Toplice ter enote Fokovci. Namen spremljanja gibalnega razvoja predšolskega otroka s testi MOT 4‒6 je sledil cilju, da na njegovi osnovi ugotovimo, ali obstaja razlika v gibalni učinkovitosti otrok v primerjavi z rezultati inicialnega in finalnega testiranja v obdobju petih mesecev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali obstaja razlika med dvema skupinama otrok v dveh različnih vrtcih. Otroke smo pod enakimi pogoji testirali dvakrat, pred vsakim testiranjem pa smo jim izmerili tudi obseg pasu, telesno težo ter višino. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci v obdobju petih mesecev v gibalni učinkovitosti napredovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalna učinkovitost, gibalne sposobnosti, motorični test MOT 4‒6
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici