| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija in ergonomska študija delovnega mesta predsestave iztoka kave : magistrsko delo
Matic Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno mesto predsestave iztoka kave v podjetju BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje ne dosega želenega letnega števila končnih izdelkov. Bistvo magistrskega dela je določitev najboljše rešitve scenarija optimizacije in ergonomska študija delovnega mesta. V uvodnem delu je predstavljen problem in postopek rešitve problema. V nadaljevanju sta predstavljena podjetje in programska oprema, uporabljena v magistrskem delu. V osrednjem delu je opis delovnih mest, postopek pridobitve 3D modela, vizualizacija proizvodnje, simulacija proizvodnje in ergonomska študija delovnega mesta. V zaključnem delu so predstavljene vse rešitve in njihovi scenariji; nato sledi izbor najboljše rešitve.
Ključne besede: ergonomija, optimizacija, fotogrametrija, simulacijsko modeliranje, Simio, Autodesk Inventor, grafično in terminološko ovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 0

2.
Razvoj lokalnega sistema za določanje položaja : magistrsko delo
Blaž Recek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje postopek razvoja lokalnega sistema za določanje položaja in izdelavo prvega prototipa. Sistem temelji na mikrokrmilniku ESP-WROOM-32 in modulu DWM1000, za določitev položaja pa je uporabljen algoritem trilateracija. Magistrsko delo vsebuje opis programskega dela razvitega sistema, medtem ko je bil strojni del izveden v sklopu drugega dela, zato v tem delu ni opisan. V začetni fazi je bila pri razvoju algoritmov uporabljena le ena stacionarna (anchor) in ena premična (tag) enota, v nadaljevanju pa se je razvoj in testiranje implementiranih algoritmov razširilo na tri stacionarne in eno premično enoto. V sklopu magistrskega dela je bil realiziran enoten algoritem za mikrokrmilnik ESP32, ki pa ga je možno z uporabo Android aplikacije konfigurirati tako, da lahko posamezen modul deluje kot stacionarna ali kot premična enota. Magistrsko delo vsebuje opis delovanja lokalnih sistemov za določanje položaja, opis implementiranih algoritmov, pregled primerljivih komercialno dobavljivih sistemov in rezultate testiranj razvitega sistema na poligonu velikosti 4 x 4 m.
Ključne besede: DWM1000, ESP-WROOM-32, trilateracija, LPS, RTLS, MIT App Inventor, Android
Objavljeno v DKUM: 01.07.2020; Ogledov: 450; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Izdelava mobilne aplikacije s programskim orodjem App Inventor 2
Urška Jejčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili programsko orodje App Inventor 2 in njegove funkcionalnosti ter lastnosti. Orodje omogoča ustvarjanje realnih aplikacij za mobilne naprave. V teoretičnem delu diplomske smo razložili zakaj izbrati prav to orodje in opisali smo slabosti ter prednosti tega orodja. Zaradi enostavnosti in raznolikosti je privlačen za vse generacije. Programsko orodje deluje na podlagi tehnologije Java. Orodje omogoča najrazličnejše funkcionalnosti med drugim tudi senzorje kot so npr. senzor za določanje lokacije, senzor za štetje korakov (pedometer), senzor za orientacijo, senzor za merjenje pospeškov in senzor za svetlobo. Pri implementaciji mobilne aplikacije smo omenjene senzorje tudi uporabili in prikazali delovanje. Mobilna aplikacija je narejena z orodjem »App Inventor 2«.
Ključne besede: App Inventor 2, mobilna aplikacija, igra, senzor
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1143; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

4.
Rotacijsko linearno zapiralo za testerje elektronskih vezij : diplomsko delo
Denis Završek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen mehanizem zapirala za testerje elektronskih vezij. Predstavljen je celoten razvoj zapirala, torej od ideje, 3D modeliranja pa do preobrazbe v fizični model s pomočjo 3D tiska. Vse sestavne dele sem modeliral v programskem okolju Inventor podjetja Avtodesk. Simulacijo gibanja sem izvedel s pomočjo programa Adams, rezultati iz Adamsa so mi služili kot referenca pri fizičnem modelu.
Ključne besede: mehanizem, testirna naprava, 3D modeliranje, Autodesk Inventor, Adams, 3D tisk
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Konstruiranje manipulatorja za oskrbo stružnice
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazano konstruiranje manipulatorja za oskrbo stružnice. Magistrska naloga obsega aktivnosti od pričetka konstruiranja na podlagi zahtevnika, njegovo razčlenitev, snovanje in iskanje idejne rešitve, konstruiranje in preračun komponent po MKE analizi ter izdelavo tehniške dokumentacije. Geometrijski in računski model je izdelan in preračunan v programskem paketu Inventor Professional. Komponente so konstruirane smiselno in dimenzionirane na podlagi preračuna. Končni produkt magistrske naloge je izdelan geometrijski model v programskem paketu Inventor Professional in izdelana tehniška dokumentacija.
Ključne besede: manipulator, konstruiranje, dimenzioniranje, MKE analiza, Inventor Professional
Objavljeno v DKUM: 03.11.2016; Ogledov: 1088; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

6.
NAPRAVA ZA VIJAČENJE IN ZATISKANJE PUŠ
Jaša Jeseničnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje avtomatizacije, katerega ključni pojem je fleksibilnost. Zaradi sprememb zahtev kupca je bilo potrebno napravo za vijačenje in zatiskanje puš spremeniti tako, da ta zadovolji vsem pogojem. V diplomskem delu je predstavljena celotna zgradba naprave in princip delovanja. Opisan je potek konstruiranja, ki se začne s 3D modeliranjem in konča s sestavo naprave. Z nepremičnimi in premičnimi zaščitami je bilo poskrbljeno za varnost. Prikazan je postopek krmiljenja naprave s PLK in urejanje električnih vezav. V diplomskem delu pa je predstavljena tudi tehniška dokumentacija, ki je nujna za varno delo in lažje vzdrževanje naprave.
Ključne besede: avtomatizacija, krmiljenje s PLK, električni vijačnik, pnevmatika, Autodesk Inventor, CX programmer, Eplan
Objavljeno v DKUM: 30.10.2014; Ogledov: 1192; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

7.
SAMOPODOBA, AGRESIVNOST IN USPEŠNOST INVENTORJEV, INOVATORJEV IN PODJETNIKOV
Danilo Vidovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Inventorji, inovatorji in podjetniki se danes srečujejo z vedno novimi izzivi, možnostmi, priložnostmi in tudi ovirami. Da bi lažje prepoznali potencialne in spoznali obstoječe inventorje, inovatorje in podjetnike, je vsekakor pomembno, da vemo, po čem se inventorji, inovatorji in podjetniki razlikujejo med seboj, kar smo proučevali tudi v tem delu. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili proučevane skupine (inventorje, inovatorje in podjetnike) in proučevane spremenljivke (samopodobo, agresivnost in uspešnost). Pri proučevanih skupinah smo se predvsem osredotočili na njihove opredelitve ter značilnosti, tudi osebnostne. Pri proučevanih spremenljivkah smo na začetku na kratko opisali osebnostne značilnosti (še posebej Slovencev) ter s tem skušali pripraviti podlago za čim boljši opis samopodobe, agresivnosti ter uspešnosti. Vse tri spremenljivke smo želeli povezati tudi s proučevanimi skupinami, pri čemer smo ugotovili, da dejansko takšne raziskave še ne obstajajo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo med inventorji, inovatorji in podjetniki kakšne razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti. Samopodobo smo preverjali na podlagi Malhotrove lestvice, agresivnost s pomočjo Buss-Perry vprašalnika agresivnosti, uspešnost pa smo preverjali na podlagi samoocene anketiranih in Ashtonovih 10 načinov ocene osebne uspešnosti. S pomočjo ničelnih hipotez smo preverili, ali obstajajo razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti med inventorji, inovatorji in podjetniki ter tudi, ali obstajajo razlike med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti, kot tudi med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Nismo pa zaznali razlik med proučevanimi skupinami v uspešnosti.
Ključne besede: samopodoba, agresivnost, uspešnost, inventor, invencija, inovator, inovacija, podjetnik, podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1462; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

8.
ORODJE APP INVENTOR IN RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA ANDROID OS
Matej Podlesnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Mobilna telefonija je dandanes eden pomembnejših dejavnikov v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Že skoraj vsaka druga oseba ima pametni mobilni telefon, ki nudi uporabniku, kjerkoli se nahaja, vrsto mobilnih zmožnosti. V diplomskem delu smo predstavili operacijski sistem Android ter orodja in procese pri izdelovanju mobilne ter namizne aplikacije, ki uporablja bluetooth. Kot primer aplikacije smo implementirali vodenje računalniške miške s premikanjem mobilnega telefona. Mobilna aplikacija je narejena z orodjem App Inventor, namizna aplikacija je napisana v programskem jeziku C# z Microsoft Visual C# Express Edition 2010.
Ključne besede: App Inventor, operacijski sistem Android, razvoj mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 30.11.2012; Ogledov: 2246; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

9.
PROJEKTIRANJE TLAČNEGA REAKTORJA 1000 L
Darko Jagarinec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje projektiranje tlačnega reaktorja. Projektiranje tlačnega reaktorja je izvedeno za slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo tlačnih posod. Tlačni reaktor je v bistvu tlačna posodo v kateri se dogajajo kemične reakcije. Prvi del diplomskega dela je sestavljen iz teorije o tlačnih posod, omenjena je zakonodaja in predpisi. Trdnostni preračun je izveden po AD 2000 Regelwerk, kjer so računati vsi deli tlačnega reaktorja (dna, plašč, noge, varnostni ventil, prirobnice, tesnila, vijaki). Opisana so nerjavna jekla katera uporabljamo kot osnovni material in izveden je natezni preizkus za material kateri je uporabljen kot osnovni material za tlačni reaktor. V drugem delu je izvedena numerična analiza dna z vsemi priključki in obravnavani so kritični deli. Numerična analiza je izvedena z programom ABAQUS CAE 6.7.1, modeliranje in dokumentacija je izvedena z programoma Autodesk Inventor 2010 in Autodesk AutoCAD Mechanical 2010. Na koncu so elaborati za tlačni reaktor in nasveti za projektiranje.
Ključne besede: tlačni reaktor, tlačna posoda, projektiranje, AD – 2000 Regelwerk, nerjavna jekla, varnostni ventil, trdnostna analiza, metoda končnih elementov, ABAQUS CAE 6.7.1, Autodesk Inventor 2010, Autodesk AutoCAD Mechanical 2010
Objavljeno v DKUM: 05.08.2010; Ogledov: 3443; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (17,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici