| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj orkestra/orkestracije od baročnega do jazz orkestra in vloga klaviature, elektronskih pripomočkov ter sodobnihtehnologij pri orkestraciji : magistrsko delo
Tim Matičič, 2022, magistrsko delo

Opis: Delo sprva namenja poseben poudarek razvoju orkestracije čez čas. Prikaže, kako je razvoj instrumentov prinesel tudi spremembe v tehnikah orkestracije, kompozicije in igranja. V prizadevanju po kar najboljšem prikazu razvoja orkestra in orkestracije so predstavljene zgolj novitete, ki so se pojavljale v določenem obdobju ali pri določenem skladatelju. Dalje se magistrsko delo osredotoči na zgodovino, uporabo ter tehnike glasbene računalniške tehnologije, snemanja ter reprodukcije z namenom razumevanja obstoječe tehnologije in praks. Delo z zgodovinskega vidika postopoma preide v sedanjost ter namesto raziskovalnega dela predstavi vodič za uporabo računalniške tehnologije, katerega cilj je doseganje različnih tehnoloških, snemalnih in kompozicijskih ciljev. Metodološko je delo zasnovano na zgodovinski metodi, ki temelji na proučevanju daljne in bližnje preteklosti s pomočjo arhivskih virov o razvoju orkestra/orkestracije, skladateljev, ki so bili nosilci razvoja, ter razčleni razvoj orkestrske glasbe v filmski glasbi.
Ključne besede: orkester, skladatelj, tehnologija, filmska glasba, snemanje, produkcija, reprodukcija, zvočne komponente, učinki, MIDI, mikrofon, sintetizator, sampler, računalnik, DAW.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
UPORABA TEHNOLOGIJE WEBSOCKET ZA POŠILJANJE SIGNALOV MIDI
Luka Hrgarek, 2015, diplomsko delo

Opis: Glasbeni inštrumenti lahko medsebojno komunicirajo z uporabo protokola MIDI, ki je sprejet kot standard v glasbeni industriji. Včasih bi si želeli realno časovno glasbeno komunikacijo prenesti do oddaljene lokacije, za kar je splet zelo dobra infrastruktura. V diplomskem delu bomo predstavili spletno tehnologijo WebSocket in standard za komunikacijo med glasbenimi napravami MIDI. Opisali bomo izdelovanje in uporabo tako strežnika, ki bo oddajal vhodne MIDI signale preko spleta, kakor tudi odjemalske spletne aplikacije, ki bo te podatke sprejemala ter prikazovala v uporabniku razumljivi obliki.
Ključne besede: spletna aplikacija, WebSocket, MIDI, Raspberry Pi, Node.js, glasbena notacija
Objavljeno v DKUM: 30.06.2015; Ogledov: 2441; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
MIDI TECHNOLOGY AND COMPARISON BETWEEN KORG M50 AND MULAB MIDI SEQUENCING
Vladimir Popovski, 2015, magistrsko delo

Opis: In the following research, a theoretical and practical analysis of MIDI technology will be presented, along with an in-depth comparasion between two types of sequencers: the integrated sequencer of the Korg M50 and the software sequencer of MuLab Free. The purpose of this thesis is, first, to introduce MIDI technology and its construction ,its individual parts, and its practical uses; and, second, to offer a comparation between the Korg M50 and MuLab Free, with the end goal being to aid future users of MIDI sequencers in choosing the appropriate sequencer for the appropriate situation.
Ključne besede: MIDI, sequencer, korg, mulab, synthesizer, MIDI controller
Objavljeno v DKUM: 05.06.2015; Ogledov: 1483; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

4.
ELEKTRONSKA KOSITRNA PIŠČAL
Benjamin Jerman, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja zasnovo elektronske kositrne piščali. Ob razvoju glasbenega inštrumenta smo stremeli k čim manjši spremembi občutka igranja na izvirno glasbilo ter hkrati želeli omogočiti prilagodljivo digitalno osnovo, ki bi omogočala poljubno manipulacijo z izhodnim zvokom. V delu je predstavljen predlog rešitve, ki vključuje tako strojne kot programske gradnike. Izdelali smo tudi prototip, ki vključuje baterijsko napajan modul s senzorji, ki se ga vstavi v ohišje piščali in brezžično pošilja odčitke na sprejemnik. Željeni ton se generira na osnovi analize prejetih podatkov, uporabljenega algoritma in uporabnikovih nastavitev. Izdelek omogoča učenje glasbila tudi v okoljih kjer to zaradi pomanjkanja zasebnosti prej ni bilo mogoče ter hkrati predstavlja izhodišče za platformo, ki omogoča eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja.
Ključne besede: kositrna piščal, glasbilo, MIDI, brezžična povezava, baterijsko napajanje, 3D tisk, sintetizator zvoka, senzorji, zaznavanje glasnosti, prototip
Objavljeno v DKUM: 25.02.2015; Ogledov: 3354; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

5.
PROGRAM ZA UČENJE DIATONIČNE HARMONIKE
Roman Herlah, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana implementacija programa za učenje diatonične harmonike. Najprej smo na kratko opisali splošno predstavitev diatonične harmonike, zgradbo le-te ter njene posebnosti. Kasneje smo opisali še načrtovanje aplikacije ter njeno celotno implementacijo, od samega snemanja MIDI datotek do končne aplikacije, s katero si lahko pomagamo pri učenju igranja diatonične harmonike. Program smo implementirali v programskem jeziku C#, in sicer v Microsoftovem orodju Visual Studio 2010. Deluje v okolju operacijskega sistema Windows.. Program je namenjen tako za začetnike, kot tudi za bolj izkušene harmonikarje, saj omogoča spreminjanje tempa ter pestro izbiro skladb. Program lahko uporabljamo doma, lahko pa ga uporabljajo tudi učitelji v glasbenih šolah.
Ključne besede: Harmonika, diatonična harmonika, MIDI, tempo, gumbi, diskant, akord, bas, ton, meh.
Objavljeno v DKUM: 14.02.2013; Ogledov: 5316; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
PROGRAMSKA OPREMA ZA GLASBENO PRODUKCIJO TER NEKATERI SODOBNI NAČINI ZA OBJAVO IN PRODAJO GLASBENIH DEL
Domen Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Digitalna revolucija se je zgodila tudi v glasbeni industriji in glasbeni produkciji. Spremenili so se načini ustvarjanja glasbe, ki jo lahko danes kreiramo že na vsakem osebnem računalniku. Prav tako se je spremenilo delovanje glasbene industrije in struktura njenih udeležencev. Spremenili so se tudi kanali distribuiranja glasbe, saj lahko, s pomočjo interneta, glasba dandanes doseže poslušalce na drugi strani sveta v samo nekaj sekundah. Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s sodobno glasbeno industrijo, z njenimi spremembami in novimi distribucijskimi kanali za glasbo. Skozi njen potek je obdelana tematika programske opreme za produciranje glasbe, na koncu pa sta opisana in primerjana dva zelo popularna programa: Propellerheads Reason 5 in FL Studio 10. Diplomsko delo se zaključi z izborom enega izmed navedenih, in sicer tistega, za katerega mislimo, da je dovolj kakovosten za ustvarjanje uspešnih glasbenih del.
Ključne besede: Glasbena industrija, distribucija glasbe, digitalna glasba, internet, iTunes, Bandcamp, Myspace, Last.fm, ASIO, VST, MIDI, sekvencer, vzorčnik, DAW, Propellerheads Reason 5, FL Studio 10, aranžiranje, miksanje, mastering, MP3.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 2606; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
UPORABA PROGRAMSKEGA ORODJA CUBASE PRI POUKU GLASBE
Boštjan Groznik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno programsko orodje Cubase in njegova potencialna uporaba pri pouku glasbe v osnovni šoli. Glavni cilj je približati program profesorjem razrednega pouka, predvsem na področju aranžiranja pesmi. V ta namen so poleg sodobnih učnih medijev pri glasbenih vsebinah predstavljeni sestavni deli programa, najpogosteje uporabljeni ukazi in operacije pri ustvarjanju aranžmaja ter komponente, potrebne za delo v tem glasbenem računalniškem okolju. Na osnovi teoretičnega dela in večletnih izkušenj s programskim orodjem Cubase so v empiričnem delu diplomskega dela izdelani trije aranžmaji pesmi. Pri najpreprostejšem aranžmaju je prikazan celoten postopek ustvarjanja. Poleg aranžiranja so navedene še številne druge možnosti, ki jih program omogoča s svojim MIDI, avdio in video delom.
Ključne besede: sodobni učni mediji glasbeni računalniški program Cubase avdio MIDI aranžma
Objavljeno v DKUM: 03.04.2009; Ogledov: 3696; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (18,87 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici