Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V namenski rabi mestnega načrta Zagreba – Generalni urbanistični plan (GUP) mesta Zagreb – je za območje industrijskega kompleksa nekdanjega Paromlina predvidena M2, kar pomeni mešano uporabo s poudarkom na javne dejavnosti. Najnovejša iniciativa mestnega sveta je, da se na območje Paromlina umesti centralna mestna knjižnica mreže Knjižnice grada Zagreba (KGZ), za kar je v bližnji prihodnosti predviden tudi javni natečaj. Lokacija se nahaja v centru Zagreba in je oddaljena 1,1 km od osrednjega mestnega trga. Danes je Paromlin “ujet” med Glavno železniško postajo na severni in Koncertno dvorano Vatroslava Lisinskega na južni strani, in je na vzhodu prostor tudi v neposrednem stiku z največjim industrijskim kompleksom v samem središču mesta, TŽV Janko Gredelj, ki prav tako čaka svojo urbano transformacijo. Območje pokriva 3,17 ha površine in se na zahodni strani dotika glavne kulturne osi mesta, ki je predvidena kot podaljšek vzhodnega dela pomembne zelene poteze historičnega dela mesta – “Lenucijeve podkve”. Eno od glavnih vprašanj za to lokacijo je, kako lahko danes povezujemo dve mesti oziroma funkcije tradicionalnega in novega centra, ločenih z železniško progo. Urbanistični del magistrskega dela spoštuje obstoječi načrt in daje predlog možnega dokončanja na delu severno od Paromlina in območju vzdolž proge ter prikazuje možne učinke takega urbanističnega predloga v okviru združevanja urbanega tkiva Donjega grada in dela južno od proge. Arhitekturni del naloge predstavlja vizijo prostorskega razvoja predmetnega območja s poudarkom na umeščanje nove centralne stavbe KGZ-ja v novozasnovani urbanistični kontekst. Osnovni cilj je preizkusiti možnosti transformacije zanemarjenega območja v samem središču mesta v prostor intenzivnega javnega življenja z dominantnimi javnimi vsebinami.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, prenova, mestna knjižnica, KGZ, industrijsko območje, kompleks, železnica, Paromlin, Zagreb
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1146; Prenosov: 279
Celotno besedilo (75,47 MB)

Opis: Magistrska naloga podaja predlog načina izvedbe mestne prenove. Opredeljuje področja mestne prenove, odgovorne akterje ter ukrepe. Vsebuje teoretično zasnovo mestne prenove, ki jo razdelimo na gospodarsko, družbeno in okoijsko. Teoretično zasnovo razvijemo na konkretnem primeru prenove starega mestnega jedra Ptuja. Pri nalogi se osredotočimo na koncept zasnove projektov okoljske prenove in vpliva le-te na ostali dve prenovi. Glavni projekt okoljske prenove je ureditev sedmega in osmega kareja, kjer določimo namembnost objektov, ureditev zunanjega prostora ter prenovo objekta stare usnjarne in dograditev novih objektov.
Ključne besede: PRENOVA, MESTNA PRENOVA, ARHITEKTURA, URBANIZEM, STARO MESTNO JEDRO PTUJA, PTUJ
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 3421; Prenosov: 508
Celotno besedilo (155,48 MB)

Opis: Področje, ki ga raziskujemo, je namenjeno izobraževanju predsednikov in podpredsednikov volilnih odborov za izvedbo lokalnih volitev. Sedaj izobraževanje poteka v obliki enourne inštruktaže, ki po izkušnjah nekaterih udeležencev inštruktaže, ni dovolj. S tako izvedenim izobraževanjem pridobijo premalo uporabnih informacij, ki bi jim omogočile nemoteno izvajanje svojih nalog. Cilj izobraževanja je povečati stopnjo konsenza pri ugotavljanju (ne)veljavnosti oddanih glasovnic. Tema diplomskega dela je predlog prenove izobraževanja, na katerem bi udeležence s praktičnimi primeri in ustreznimi nalogami ter testom, usposobili za pravilno ugotavljanje veljavnih in neveljavnih glasovnic in s tem bolj tekoče in hitrejše ugotavljanje rezultatov volitev. Za primer smo izbrali Mestno občino Ljubljana. Ponekod se pojavljajo mnenja, da delo volilnih odborov ni dovolj strokovno in natančno. Dejstvo pa je, da je vsaka izvedba lokalnih volitev zakonsko predpisana. Predsedniki in člani volilnih odborov so kazensko odgovorni za morebitne kršitve, kar izhaja iz Kazenskega zakonika. Prav zaradi tega smo mnenja, da bi bilo treba pred vsakimi lokalnimi volitvami, na dve ali štiri leta, organizirati izobraževanje, na katerem bi predsednike in podpredsednike seznanili z vsemi potrebnimi in pomembnimi novostmi in informacijami. To je pomembno tudi zato, ker se v določenem obdobju predsedniki, podpredsedniki in člani volilnih odborov, lahko pa tudi kar celotni volilni odbori zamenjajo, ali pa nadomestijo z novimi člani, kateri še nimajo dovolj izkušenj z delom v volilnem odboru.
Ključne besede: Lokalne volitve, volilni odbori, neveljavne glasovnice, prenova izobraževanja, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2139; Prenosov: 80
Celotno besedilo (632,24 KB)