1. Lessons from remarkable fintech companies for the financial inclusion in PeruPatricia Vilcanqui Velásquez, Vito Bobek, Romana Korez-Vide, Tatjana Horvat, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Financial inclusion, defined as the adequate access and usage of formal financial services to improve people’s lives, is a crucial area for the economic development of a country through its various angles. This paper analyzes the impact of selected FinTech companies on financial inclusion in their respective countries to obtain lessons of their business models and country environments that can help Peruvian financial inclusion. The selected FinTechs are M-PESA in Kenya, Nubank in Brazil, GCASH in the Philippines, and Easypaisa in Pakistan, which revolutionized the financial sector in their respective countries. However, a comparative study of their impact on financial inclusion in their respective country has not been conducted yet; therefore, the lessons obtained are helpful for the Peruvian situation due to their practical implications and because they raise possible areas for further and deeper research. The approach of this study considered a qualitative and quantitative method (to find a Pearson correlation between the percentage of the population of Country (A) that are users of FinTech (a) and the six selected demand-side indicators per country retrieved from the Global Findex Database) analysis to understand the results obtained. The results obtained indicate that M-PESA and GCASH, companies specialized in providing basic mobile money transactions such as remittances and withdrawals, did not impact the provision of other financial services such as savings or credit cards. In Easypaisa’s case, this company positively impacts the studied indicators, probably due to its original partnership with a microfinance institution. Regarding Nubank, despite its remarkable growth in the last years, the company does not affect financial inclusion in Brazil yet. Nonetheless, after its recent expansion to provide more financial services, future research could assess the impact of this company on Brazilian financial inclusion.
Ključne besede: FinTech’s, Nubank, M-PESA, GCASH, Easypaisa, financial inclusion, mobile money, remittances emerging markets, international business, business economics
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (713,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Večkriterijska analiza sort sladkorne peseSanja Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije:
(i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Ključne besede: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. Analiza perspektiv pridelave sladkorne peseMaja Škrinjar, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1629; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Testiranje pridelave sladkorne pese po sistemu »conviso« odporne na herbicida foramsulfuron in tienkarbazon-metilAna Košir, 2020, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v poljskem poskusu izvedli raziskavo novega sistema zatiranja plevelov Conviso® v posevku sladkorne pese. Primerjali smo standardne škropilne programe, ki temeljijo na snoveh desmedifan, fenmedifam, etofumesat, lenacil in fluazifip-p-butil s Conviso® sistemom (aplikacija snovi teinkarbazon-metil in foramsulfuron). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je zatiranje plevelov po sistemu Conviso® bolj učinkovito od uporabe običajno dostopnih herbicidov, ki temeljijo na snoveh fenmedifam, desmedifamn, etofumenst, lenacil in fluazifip-p-butil. Prav tako pa je pridelek korenov in sladkorja na hektar pri sistemu Conviso® značilno višji kot pri sistemu zatiranja plevelov v standardnem programu.
Ključne besede: sladkorna pesa, Conviso sistem, pleveli, formasulfuron, tienkarbazon-metil
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 689; Prenosov: 61
Celotno besedilo (600,27 KB) |
5. Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerahMaja Škrinjar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1223; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Deskriptivna analiza trga s sladkorjem v SlovenijiManuela Ozmec, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Namen te naloge je izdelati sistemsko analizo trga sladkorja. Trg sladkorja je namreč dinamičen trg, na katerem sodeluje več kot 100 držav. Svetovna poraba sladkorja iz leta v leto narašča in je že prehitela proizvodnjo. Pričakovati je, da bo povpraševanje še naprej naraščalo v državah v razvoju. V že razvitih državah pa je možen padec, saj bo tu postalo pomembnejše skrbeti za zdravje. In ravno ta skrb za zdravje in posledično manjša potrošnja bi lahko privedle do zmanjšanja cene sladkorja. Po drugi strani pa je v prihodnje možno pričakovati povečanje porabe sladkorja, vendar ne za primarno uporabo, temveč za alternativne uporabe. To je za proizvodnjo etanola, bioplina za ogrevanje in elektriko ter kot krmo živalim. V magistrskem delu je bil kot osrednji metodološki pristop upoštevana deskriptivna analiza trga s sladkorjem. Proizvodnja in potrošnja sta pomembna dejavnika, ki vplivata na ceno sladkorja. Dodatno pa med pomembne dejavnike štejemo še ekonomsko politiko posamezne države, institucionalne dejavnike (reformo sladkorja, carinske ukrepe), alternativne uporabe, substitute na trgu sladkorja in vremenske vplive. OECD predvideva, da bo cena ostala volatilna in oscilirana okoli rahlo pozitivnega trenda. To bi moralo spodbuditi Slovenijo, da ponovno poseje sladkorno peso in prične s predelavo.
Ključne besede: deskriptivna analiza, sladkor, sladkorna pesa, sladkorni trs
Objavljeno v DKUM: 26.06.2017; Ogledov: 1592; Prenosov: 252
Celotno besedilo (3,54 MB) |
7. |
8. |
9. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacijaSaša Štraus, 2012, doktorska disertacija Ključne besede: kmetijstvo, primerjalna analiza, hrana, kvaliteta, okoljski vidik, ekonomika, pšenica, rdeča pesa, zelje, buče, zavarovana območja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1962; Prenosov: 118
 Povezava na celotno besedilo |
10. |
