| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PARADIŽNIKA
Sabina Kosi, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjati vplive sorte in uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost vitamina C in suhe snovi v paradižniku. Plodovi sort 'Optima', 'Monro' in 'Paki' so se obirali v času polne zrelosti v letih 2011 in 2012. Celokupno koncentracijo vitamina C smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Intenziteto absorpcije vitamina C smo merili s PDA detektorjem pri valovni dolžini 245 nm. Sorta, ki je vsebovala največ suhe snovi, je vsebovala tudi največ vitamina C. V letu 2011 je bila najvišja vsebnost suhe snovi in vitamina C v sorti ‘Monro’ (9,1 ± 0,5 % in 545 ± 32 mg/100g SS), sledili sta sorti 'Paki' (5,6 ± 0,4 % in 415 ± 59 mg/100g SS) in ‘Optima’ (5,0 ± 0,5 % in 372 ± 56 mg/100g SS). V letu 2012 smo največ suhe snovi in vitamina C določili v sorti 'Paki' in najmanj v sorti 'Optima'. Sorta je imela značilen vpliv na vsebnost vitamina C in suhe snovi, medtem ko bakrovi pripravki na vsebnost suhe snovi niso vplivali. Njihov vpliv na vsebnost vitamina C je bil zelo majhen in nekonsistenten.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicon esculentum Mill.) / vitamin C / suha snov / bakrovi pripravki
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1022; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (326,43 KB)

2.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Ključne besede: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2228; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici