Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zagotavljanje varnosti edinega slovenskega tovornega pristanišča Luka Koper d.d., ki mu je zaradi geostrateške lege omogočeno uspešno povezovanje mednarodnega pomorskega prometa z mednarodnim železniškim in tovornim prometom in je zaradi tega eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v regiji in državi, je zelo zahtevna in kompleksna naloga. S pomembnostjo tako velikih gospodarskih subjektov se pokaže tudi druga plat medalje, in sicer grožnje in tveganja, s pojavom katerih bi bila lahko ogrožena nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj gospodarskega subjekta, kot tudi problemi pri uspešnem zagotavljanju varnosti, saj je v ta proces vključenih več različnih subjektov z različnimi zakonskimi pooblastili. Za izvajanje glavne storitvene dejavnosti pristanišča kot povezave med morjem in kopnim, torej pretovora blaga med ladijskimi in kopenskimi transportnimi sredstvi, so potrebni posebni varnostni pristopi, saj mora biti poleg kopenskega dela zagotovljena tudi varnost morskega dela, imenovanega pristaniški akvatorij. Zaradi tega dejstva pristanišče ni podvrženo samo klasičnim in sodobnim, temveč tudi pomorskim grožnjam in tveganjem, za katera je v prvi vrsti pristojna varnostna služba Luke Koper d.d., ki ji s skromnim naborom zakonitih ukrepov za zdaj še uspeva obvladovanje in zoperstavljanje le-tem. Pri zagotavljanju varnosti ji je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki pa je po drugi plati zaradi izredno hitrega razvoja izpostavljena novim, sodobnim tveganjem in s tem novim izzivom, s katerimi je ali bo morala biti soočena. Ravno zaradi sodobnih groženj bo potrebno veliko dela v smeri posodabljanja zakonskih predpisov za ureditev, opredelitev in podajanje smernic za zagotavljanje varnosti pristanišča, saj v trenutni zakonodaji ni ustreznih pravnih podlag za sektor zasebnega varovanja pri uporabi sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti pristanišča. Z anonimno anketo, ki je bila izvedena med pripadniki subjektov, udeleženih pri zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, je bilo ugotovljeno, da se relativno izkušen kader zaveda sodobnih groženj in tveganj ter da mu je pri delu v veliko pomoč sodobna tehnologija v tem smislu, da brez njene uporabe varnost ne bi mogla biti ustrezno zagotovljena; potrjene so bile ugotovitve teoretičnega dela, s čimer je bila potrjena hipoteza 1, da bi uvedba sodobne tehnologije pomembno prispevala k izboljšanju učinkovitega varovanja koprskega pristanišča, in ovržena hipoteza 2, saj sektor zasebnega varovanja s strani države nima zagotovljenih ustreznih pravnih podlag za uporabo sodobne tehnologije pri varovanju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, varnost pristanišča, sodobne tehnologije, pristaniški akvatorij, pomorski terorizem
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: V zaključnem delu je predstavljen pomen pristopne kontrole kot mehanizem zagotavljanja varnosti v specifičnem okolju, kot je koprsko pristanišče, prav tako tudi delovanje Centra za upravljanje z dovolilnicami v sklopu Področja pristaniške varnosti Luke Koper, d. d. Zaključno delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični ter empirični del. V teoretičnem delu smo obravnavali temeljne pojme, koprsko pristanišče smo opredelili kot objekt kritične infrastrukture, se spoznali z Luko Koper, d. d., z delovanjem Področja pristaniške varnosti, Centra za upravljanje z dovolilnicami. Predstavili smo izdajo dovolilnic, ki predstavlja ključni segment v zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, saj se nam lahko že ob pridobitvi dokumentacije »prižge rdeči alarm« in zaznamo morebitno varnostno tveganje. Spoznali pa smo tudi učinkovitost uporabe pristopne kontrole na varovanem območju. Zaključno delo predstavlja skupek teoretičnega in praktičnega znanja, ki sem ga pridobivala skozi praktično delo, v zadnjem letu pa kot samostojni referent za področje izdajanja dovolilnic. V empiričnem delu smo uporabili metodo strukturiranega intervjuja ter izvedli informativne razgovore s kompetentnimi osebami, ki delujejo na tovrstnem področju. Intervjuvanci so bili naključno izbrani, saj smo s tem pridobili več pogledov na pomen pristopne kontrole kot mehanizma zagotavljanja varnosti koprskega pristanišča. Ugotovili smo, da je pristopna kontrola eden ključnih elementov za zagotavljanje varnosti koprskega pristanišča, saj bi brez sistema kontrole pristopa, zagotavljanje varnosti na tako kompleksnem območju ter s takšno fluktuacijo ljudi, kot je koprsko pristanišče, bilo zelo ovirano in težko izvedljivo.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, pristopna kontrola, objekt kritične infrastrukture, dovolilnice
Objavljeno v DKUM: 28.08.2019; Ogledov: 1277; Prenosov: 78
Celotno besedilo (839,29 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava transport vozil v Luki Koper in s tem povezane izpuste toplogrednega plina CO2. V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje avtomobilskega terminala in način transporta z ladjami ter pravila pri manipulaciji in skladiščenju vozil, v drugem delu so prikazane meritve in izračuni pri transportu 110 vozil. V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve o količinah porabe goriva in izpustov CO2 pri manipulaciji in skladiščenju vozil v Luki Koper.
Ključne besede: izpusti toplogrednih plinov, CO2, transport vozil, Luka Koper
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 2247; Prenosov: 284
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Ključne besede: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2015; Ogledov: 2773; Prenosov: 257
Celotno besedilo (2,63 MB)

Ključne besede: logistika, transport, pristanišča, Luka Koper, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, prestrukturiranje, modeli, predlogi, management
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1253; Prenosov: 203
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...