| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KONTEJNERSKI PREVOZI TOVORA LUKE KOPER IN SLOVENSKIH ŽELEZNIC
Damjan Koštric, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo se lotili kontejenerskih prevozov tovora. Pod to temo smo se lotili dva največja prevoznika kontejnerjev pri nas. To sta naše edino pristanišče Luka Koper in železniški terminal Ljubljana. Na začetku naloge je opisana zgodovina kontejnerskih prevozov, ter osnovne in najpomembnejše stvari o kontejnerjih in kontejnerizacije. Na temo kontejnerskih prevozov Luke Koper je opisan kontejnerski terminal in vsi poslovni rezultati v letu 2012, ter poslovni cilji v letu 2013. Opisane so tudi cestne, železniške in morske povezave z Luko Koper. V poglavju o železniškem terminalu Ljubljana je opisan pregled poslovnih prihodkov in odhodkov, ter osnovne naloge železniškega terminala. Na kratko sem v praktičnem delu simuliral prevoz kontejnerja iz Murske Sobote v Luko Koper in natovor kontejnerja na kontejnersko ladjo. Na koncu sem predstavil tudi kakšne dokumente potrebujemo za prevoz in po kateri klavzuli se bomo ravnali.
Ključne besede: Luka Koper, Železniški terminal Ljubljana, kontejner, kontejnerizacija, transport.
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 2160; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
VPLIV ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna znacilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veca, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od ucinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna clanica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vkljucila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na podrocju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzrocila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih mocno povecala. Spremembe obcuti tudi Luka Koper kot vstopna tocka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povecanje kolicine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoca enostaven dostop do vecjih srednjeevropskih središc. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1869; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

3.
MODEL UVEDBE NAJPRIMERNEJŠEGA NAČINA ARHIVIRANJA RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE V LUKI KOPER D.D.
Anja Dolenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Podjetja morajo v današnjem času, ko se borijo za obstanek, biti sposobna se prilagajati in uporabljati najsodobnejše informacijske sisteme. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na elektronsko arhiviranje, ki postaja že nuja, saj v podjetje prihaja vse več elektronske dokumentacije. Z ustreznim načinom arhiviranja lahko v podjetju znižamo stroške povezane z iskanjem in dostopanjem do informacij, z izgubo, poškodovanjem ali fizično zlorabo pomembnih dokumentov ter z zasedanjem prostora. Spremembam pa se morejo prilagajati tudi zakonodajalci ne samo podjetja, zato je leta 2006 prišlo do sprejetja Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, s katerim so poskrbeli za pravno veljavnost elektronskih dokumentov. Seveda, elektronsko arhiviranje ima tudi svoje slabosti in nevarnosti, kot jih ima vsak sistem, vendar s pravilno izgradnjo sistema prednosti in priložnosti elektronskega arhiviranja pretehtajo slabosti in nevarnosti.
Ključne besede: arhiviranje, računovodska dokumentacija, elektronsko arhiviranje, mikrofilmsko arhiviranje, hibridno arhiviranje, ZVDAGA, Enotne tehnološke zahteve, Luka Koper d.d., sprejemna pisarna, notranja pravila
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 1449; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (374,67 KB)

4.
VREDNOTENJE PODJETIJ NA PRIMERU LUKE KOPER
Tomaž Dujc, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga zajema tematiko vrednotenja podjetij. Vključuje tradicionalne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetij in sodobne modele vrednotenja podjetij. Tradicionalni kazalniki nam pomagajo razumeti poslovanje podjetja le, če jih primerjamo z relevantnimi drugimi kazalniki. Tradicionalni koncepti se ozko usmerjajo na poslovna dogajanja v preteklosti, težko pa je z njimi napovedovati prihodnost. Sodobni modeli vrednotenja podjetij pa temeljijo na pričakovanih koristih, ki jih bo dobil lastnik podjetja. Na podlagi sodobnih modelov vrednotenja podjetij ter s pomočjo diskontnega faktorja ugotavljamo končno »tržno« ceno podjetja. Modele sem implementiral na primeru podjetja Luka Koper. Luka Koper je podjetje, ki se ukvarja z logističnimi storitvami in je eno vodilnih podjetij v obalno-kraški regiji. S pomočjo tradicionalnih kazalnikov ugotavljam, da je kombinacija gospodarske krize, ki je vplivala na zmanjšanje povpraševanja po pretovornih storitvah in investicijske politike, ki je povečala ciklus zadolževanja - povzročila, da je Luka Koper v zadnjem obdobju dosegala zelo slabe rezultate. To pa še ne pomeni, da bo podjetje v prihodnosti poslovalo z negativnim poslovnim izidom. Izrazita negativna gibanja v gospodarsko vodilnih državah so se konec leta 2009 omilila, vendar so napovedi za leto 2010 dokaj zadržane in previdne. Pričakovati je postopno okrevanje svetovnega gospodarstva in s tem tudi povpraševanje po pretovornih storitvah. Sodobni modeli vrednotenja nam prikažejo različne tržne vrednosti podjetja. V nalogi sem izbral tri modele, in sicer: DCF, EVA in CFROI. Najbolj primerna vrednost Luke Koper je pridobljena z modelom CFROI in sicer v višini 898.619.110 EUR. Takšna vrednost je po mojih ocenah najbolj realna tržna vrednost Luke Koper. V zaključku naloge ugotavljam, da je najprimernejši sodobni model vrednotenja na primeru Luke Koper model CFROI.
Ključne besede: vrednotenje, kazalniki, modeli, tržna vrednost, Luka Koper
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 3387; Prenosov: 1393 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (656,77 KB)

5.
6.
Poslovna politika v funkciji uspešnosti poslovanja Luke Koper
Tomaž Lotrič, Ratko Zelenika, Tina Velenšek, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: S procesom globalizacije in mednarodnega povezovanja je prepletena tudi Slovenija, oziroma Luka Koper. Obstoječe in načrtovane povezave s srednjo in vzhodnoevropskimi državami preko pristanišča v Kopru predstavljajo pomembno priložnost za celotno slovensko gospodarstvo. Tako ima Luka Koper, kot največje vozlišče pomorskega, železniškega in cestnega prevoza v Sloveniji, pomembno vlogo v prevozni verigi blaga. Leži na najkrajši prevozni poti, ki povezuje srednjo in vzhodno Evropo z državami Sredozemlja in državami Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda. Pri tem pa članek podaja možnosti razvoja Luke Koper iz predpostavk poslovne politike. Na težnji nadaljnjega trajnostnega razvoja ob učinkoviti normativni ureditvi dejavnikov uspešnosti proizvodne politike, kadrovske politike in viziji tržne politike, kot sodobne luke za srednjo in vzhodno Evropo. Pri tem pa ob zavisti ekološke politike podjetja in regije ter ob profitabilni finančni politiki vzpostaviti razvojno politiko Luke Koper v celostni logistično distribucijski center širše regije.
Ključne besede: poslovna politika, proizvodna politika, kadrovska politika, tržna politika, ekološka politika, finančna politika, razvojan politika, Luka Koper
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1334; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Izgradnja III. pomola Luke Koper
Bojan Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Edino pomorsko tovorno pristanišče v Sloveniji, Luko Koper, čakajo novi izzivi. Če želi naše pristanišče ostati med vodilnimi v severnem Jadranu, morajo povečati svoj pretovor. Prejšnja leta so lahko povečevali pretovor z mehkimi ukrepi znotraj podjetja, toda zdaj bo treba opraviti veliki infrastrukturni projekt, ki bo Luki Koper zagotovil nemoteno poslovanje za prihodnost. Že pred časom, ko se je količina pretovora na obstoječi infrastrukturi bližala maksimumu, so v luki s pomočjo vlade Republike Slovenije naredili državni prostorski načrt, kateri je predvideval, da se v pristanišču podaljšata prva dva pomola in da se izgradi nov III. pomol. Toda zaradi mnogih težav se ta načrt še ni uresničil. Ugotovili smo, da trenutno izgradnja pomola ni potrebna. Luka Koper nima dobre transportne povezave z zaledjem, saj trenutna železniška povezava enostavno ne omogoča večjega pretovora. Zaradi gospodarske krize država in Luka Koper nimata dovolj velikih finančnih sredstev za izgradnjo.
Ključne besede: Luka Koper, III. pomol, gospodarska kriza, I. pomol.
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1737; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Pomen psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja - študija primera v pristanišču Koper
Marko Grabljevec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili osnovna spoznanja o pomembnosti psihofizične pripravljenosti varnostnega osebja, za učinkovito izvajanje njihovih del in nalog varovanja edinega slovenskega pristanišča. Pri izvajanju ukrepov, ki imajo zakonsko podlago v Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1), je varnostno osebje, vsakodnevno, izpostavljeno posegom v ustavne pravice posameznika. Primerno usposabljanje varnostnega osebja s področja uporabe fizične sile in drugih sredstev, kot so plinski razpršilec in strelno orožje, zmanjšuje možnosti nestrokovnega in nezakonitega ravnanja prav tako pa tudi nesorazmernosti pri izvajanju ukrepov. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge smo opisali nekaj osnovnih pojmov vezanih na zagotavljanje varnosti v koprskem pristanišču, kot so organiziranost službe varovanja in ostalih subjektov varovanja ter oblike ogrožanja varnosti pristanišča. Predstavili smo dejavnike psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja skozi perspektivo zakonitosti in sorazmernosti uporabe ukrepov za zagotavljanje varnosti. Na podlagi rezultatov ankete zaposlenih v službi varovanja in strukturiranega intervjuja z varnostnim menedžerjem oziroma odgovorno osebo pri imetniku licence, Luke Koper d.d., smo potrdili pomembnost internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti za strokovno delovanje varnostnega osebja. Predstavili smo objektivni in subjektivni vidik pomena internega usposabljanja in internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja Luke Koper. Ugotovili smo, da program usposabljanja sicer ustreza minimalnim zakonskim zahtevam vendar, pa bi bilo potrebno, glede na varnostno specifiko pristanišča, večjo pozornost posvetiti psihofizičnem usposabljanju varnostnega osebja. Izpostavili smo problem razumevanja pomembnosti, ne samo strokovno, ampak tudi psihofizično usposobljenega varnostnega osebja za zagotavljanje varnosti v pristanišču.
Ključne besede: varnostne službe, varnostno osebje, varnostniki, psihofizične sposobnosti, usposabljanja, študije primerov, pristanišča, Luka Koper, diplomske naloge
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 631; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (721,12 KB)

9.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Ključne besede: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 1129; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici