SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1009; Prenosov: 239
.pdf Polno besedilo (10,05 MB)

2.
SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKI
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Ključne besede: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 171; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (5,74 MB)

3.
Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric
Tomi Špindler, 2017, magistrsko delo

Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici