| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MESTNA KLIMA LJUTOMERA IN ORMOŽA
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Spreminjaje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje v mestih proizvedemo veliko umetne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco in z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo na lokalno zračno cirkulacijo. Človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, hitrost in smer vetra in višino padavin. Navedene spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične mestne klime. Toplotni otok Ljutomera in Ormoža je v obeh primerih najizrazitejši v mestnem jedru od koder se širi, glede na vremenski tip, v različne smeri. V obeh mestih ima pomembno vlogo, ob pozidanosti površin, gostoti prebivalstva in antropogenem vnosu energije, še relief. Gričevje Kamenščak modificira toplotni otok Ljutomera, dolina potoka Lešnice pa vpliva na obliko toplotnega otoka v Ormožu. Toplotni otok je največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C) ter ciklonalno advektivnem vremenskem tipu (CD). Oblika in intenziteta mestnega toplotnega otoka se spreminja tudi tekom dneva. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo na različnih območjih mesta. V splošnem pa velja, da so najtoplejši predeli Ljutomera in Ormoža hkrati tudi najgosteje pozidana območja medtem, ko najhladnejša območja sovpadajo z redkeje pozidanimi območji ter območji s konkavno reliefno obliko.
Ključne besede: Ključne besede: mestna klima, Ljutomer, Ormož, toplotni otok, modifikatorji temperature zraka, temperaturne razlike med mestom in okolico, vremenski tipi, temperaturni profil, hitrost vetra, smer vetra.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2841; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (20,44 MB)

2.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LJUTOMER
Eva Mohorko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala sedanje stanje turizma v občini Ljutomer, njene značilnosti in stališča lokalnega prebivalstva o razvoju turizma. Razvoj turizma ima pozitivne in negativne socialne, ekonomske in ekološke vplive. Z raziskavo mnenj lokalnega prebivalstva sem prišla do ugotovitev, da prevladuje več pozitivnih vplivov turizma kot pa negativnih. Več koristi od turizma zaznavajo domačini, ki so dejavni v turistični dejavnosti kot ostali anketirani domačini. Ugotavljanje pozitivnih in negativnih vplivov turizma pa ni dovolj. Uskladiti je potrebno vse vplive in vire vplivov, upoštevati pa tudi interese prebivalcev, da se zagotovi razvoj, ki ne bo škodoval nikomur, ne naravnemu ne družbenemu okolju. To bi dosegli s trajnostnim razvojem turizma, s čimer se strinjajo tudi domačini. Prav tako so mnenja, da turistični potencial podeželja ostaja neizkoriščen. Želeli bi si dodatne turistične ponudbe in več dogajanja v svojem kraju. Občina Ljutomer ima velike potenciale za razvoj turizma in tudi stališče domačinov do razvoja turizma je pozitivno. V prihodnosti bo potrebno odpraviti vse slabosti turistične ponudbe, ki so bile ugotovljene v SWOT analizi. Dejstva, kot so na primer rast zasedenosti prenočitvenih kapacitet, povečanje delovnih mest v turistični dejavnosti, povečanje števila turistov kažejo na uspešen razvoj turizma, vendar še kljub temu niso izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnjo uspešnost. Pogoj za uspešen razvoj turizma v občini Ljutomer je tudi povezovanje vseh turističnih ponudnikov z drugimi podjetji na tem območju, ki so povezana s turizmom v t.i. turistične grozde, s tem pa naredili turistični produkt občine Ljutomer bolj zanimiv.
Ključne besede: Ključne besede: občina Ljutomer, turizem in lokalno prebivalstvo, vplivi turizma, trajnostni razvoj turizma, turistični grozd.
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2649; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (648,54 KB)

3.
Odnosi med trgom Ljutomer in njegovim lastnikom ob koncu 17. stoletja
Katja Pintarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Na ljutomerskem območju so do konca srednjega veka nastale tri gospoščine: gospostvo Ljutomer s sedežem na Dolnjem gradu (Oberluttenberg), gospostvo Branek s sedežem na Gornjem gradu in gospoščina dvorec Cven. Prvi dve sta se ob koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja združili v eno s sedežem na gradu Branek. Prav v tem času je nastal vir, ki je služil kot osnova diplomskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega leta od 1694 do 1759. Je izjemen vir za analizo odnosov med tedanjim lastnikom trga in trgom samim. Lastnik trga je bila gospoščina Branek oziroma njen zemljiški gospod, ki je s svojo močjo in oblastjo krojil delovanje le-tega kakor tudi življenje tržanov in preostalih podložnikov. V diplomskem delu je transliteriran in analiziran začetni del zapisnika za konec 17. stoletja, natančneje za leto 1694 in prvo polovico leta 1695. Zajema potrjevanja mandata trškega sveta in sodnika, sestavo novega sveta in raznolike prošnje le-tega, namenjene trškemu gospodarju. V zapisniku prav tako zasledimo potrjevanje cerkvenega prošta in drugih trških uradnikov, tožbe trga in podložnikov, naslovljene na gospoščino, obravnave prošenj za podelitev statusa tržana in še nekatere zadeve, o katerih je gospoščina vodila omenjeni zapisnik.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Ljutomer, 17. stoletje
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1934; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

4.
Varovanje državne meje in odkrivanje ilegalnih prehodov čez državno mejo na območju Policijske postaje Ljutomer : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Irena Kačič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, ki se nanašajo na varovanje zunanje meje in zakonska podlaga za delo policistov pri nadzoru državne meje ter pooblastila po Zakonu o policiji in Zakonu o nadzoru državne meje. Varovanje državne meje je ena izmed temeljnih nalog policije zapisana v 3. členu Zakona o policiji. Oblike varovanja državne meje so prilagojene delu policistov, ki opravljajo dela in naloge na državni meji. Z oblikami dela varovanja državne meje se prepletajo tudi načini nadzora in varovanja državne meje, ki se povečini opravljajo peš, z motornimi in osebnimi vozili, s pomočjo helikopterja ter s pomočjo službenih konj in psov. Pri varovanju državne meje imajo policisti zastavljene cilje. S svojim aktivnim delom nenehno stremijo k temu, da bo državna meja na njihovem območju dobro pokrita in nadzorovana. S svojo stalno prisotnostjo in strogim nadzorom preprečujejo nedovoljene prehode čez državno mejo tujcem in njihovim organizatorjem. Poudariti je potrebno tudi, da v veliki meri k uspešnemu odkrivanju ilegalnih migracij pripomore sodelovanje policistov s tamkajšnjim živečim obmejnim prebivalstvom. Na podlagi izmenjave koristnih in dobrih informacij lahko policija doseže kvalitetno in hitro ukrepanje.
Ključne besede: državne meje, nadzor, varovanje, mejna kontrola, ilegalni prehodi, odkrivanje, preprečevanje, PP Ljutomer, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 612
.pdf Celotno besedilo (573,95 KB)

5.
Trženjska ocena kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer
Nina Alt, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V maju 2015 smo opravili trženjsko analizo kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer. V raziskavi smo z osebnim anketiranjem zajeli vzorec 100 naključno izbranih oseb. Želeli smo ugotoviti prehransko-nakupne navade potrošnikov in njihovo poznavanje blagovnih znamk zelenjave. Vprašalnik smo sestavili iz treh tematskih delov: (a) značilnosti anketiranega vzorca, (b) prehransko-nakupnih navad kupcev zelenjave in (c) odnosa kupcev do ponudbe zelenjave. Izsledki raziskave so pokazali, da 59 % anketirancev uživa zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Pri nakupu zelenjave se 41 % anketirancev nikoli ne ozira na blagovno znamko, medtem ko 3,5 % anketirancev kupuje izključno zelenjavo znanih blagovnih znamk. Najpomembnejši dejavniki pri odločitvi za nakup zelenjave so njen videz, cena zelenjave, izvor zelenjave in blagovna znamka. Sodeč po raziskavi pa je za kupce najmanj pomembna embalaža pakiranja.
Ključne besede: analiza trga, ponudba zelenjave, kupci zelenjave, občina Ljutomer
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 529; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
SVETLOBNA ONESNAŽENOST NA OBMOČJU OBČIN LJUTOMER, ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ
Petra Kontarček, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje trenutno stanje svetlobnega onesnaženja v občinah Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V zadnjem času se odgovorni zavedajo posledic prekomerne osvetlitve, vendar po večini samo z vidika stroškov porabe električne energije, ne toliko z vidika svetlobnega onesnaženja. Zaradi tega zamenjujejo stare svetilke z varčnejšimi, vendar je še vedno veliko na novo postavljenih svetilk, kar pa ne pripomore k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja. Posledice se kažejo tako pri živih bitjih, v prometni varnosti, astronomskih opazovanjih in povečani porabi električne energije. Rešitev je več. Pravilna postavitev popolnoma zasenčenih svetilk in ugašanje le-teh takrat – po 23:00 – in tam, kjer ni potrebe ter ozaveščanje širše javnosti o posledicah prekomernega osvetljevanja.
Ključne besede: Svetlobno onesnaževanje, občine Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posledice svetlobnega onesnaženja, popolnoma zasenčene svetilke.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1426; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (12,06 MB)

7.
MOŽNOST IZRABE OKOLJSKIH DANOSTI ZA NARAVOSLOVNE DNEVE V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE V LJUTOMERU IN NJEGOVI OKOLICI
Gabrijela Dolamič, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo obravnava možnosti izrabe okoljskih danosti za naravoslovne dneve na območju Ljutomera in njegove okolice. Sestavljeno je iz treh delov, in sicer iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gospodarski, kulturno-zgodovinski, geografski ter pedagoško-didaktični sklop. V gospodarskem sklopu je zajeta zgodovina kmetijstva in vinogradništva. Opisano je tudi, kako vodijo in obdelujejo kmetije in vinograde danes. Opisane in predstavljene so lokacije, na katerih bi učencem to lahko predstavili in pokazali. V kulturno-zgodovinskem sklopu je predstavljeno mesto Ljutomer nekoč in danes. Kaj je zaznamovalo osrčje Prlekije in katere obrti in dejavnosti najdemo v bližnji okolici. Geografski sklop predstavlja naravne dejavnike, ki so vplivali na način življenja tamkajšnjih ljudi in ga oblikujejo še danes. V pedagoško-didaktičnem sklopu pa smo predstavili obstoječe učne poti, kjer si učenci veliko vsega lahko ogledajo ter se marsikaj naučijo.
Ključne besede: Ključne besede: naravoslovni dnevi, drugo triletje, Ljutomer in njegova okolica, razredni pouk.
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 1176; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

8.
Marketing neprofitnih organizacij na primeru občine Ljutomer
Leonida Ivanuša, 2013, diplomsko delo

Opis: Prav gotovo ni nepridobitne organizacije, ki se prej ali slej ne začne spraševati o kakovosti svojega delovanja. Nepridobitne organizacije delujejo na zelo različnih področjih (socialno delo, vzgoja mladih, kulturno delo, šport . . .) in se tako srečujejo z različnimi izkušnjami. V diplomskem delu raziskujemo vlogo marketinga v neprofitnih organizacijah, saj za razliko od profitnih organizacij v njih ustvarjanje dobička ni prvoten namen. Njihovo poslanstvo je delovanje v splošno družbeno korist in zagotavljanje svojih produktov vsem pod enakimi pogoji. Diplomsko delo obsega marketing neprofitnih organizacij na področju občine Ljutomer. Teoretični del obravnava marketing in nekatera teoretična izhodišča marketinga. Naslednje poglavje se nanaša na neprofitne organizacije; kaj sploh neprofitne organizacije so, njihove značilnosti, delitev in razliko med neprofitnimi in profitnimi organizacijami. Nato je predstavljen marketing neprofitnih organizacij in strateško marketinško načrtovanje. V praktičnem delu pa smo predstavili strateški marketinški načrt občine Ljutomer.
Ključne besede: marketing, neprofitne organizacije, občina Ljutomer
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1136; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (789,86 KB)

9.
PROJEKTNO DELO V VRTCU - NAŠE MESTO LJUTOMER
Ksenja Kosi Viher, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Projektno delo v vrtcu – Naše mesto Ljutomer je prikazati, kako otroci po fazah projektnega dela spoznavajo in raziskujejo mesto Ljutomer. Posebno pozornost smo namenili učenju predšolskega otroka ter spoznali, kakšna je vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu. Vzajemno sodelovanje, povezanost in dobra komunikacija med vzgojiteljem in otrokom so ključnega pomena za doseganje želenih ciljev, ki smo si jih zastavili s projektnim delom. Le-to pomembno vpliva na osebnostni razvoj otroka, saj ga spodbuja k različnim oblikam aktivnosti, preko interakcij s soudeleženci pa otrok pridobiva življenjsko pomembne izkušnje, ki ga vodijo v socialno in družbeno sprejemljivo osebnost. Idejna zasnova diplomskega dela temelji na predstavitvi mesta Ljutomer – mesta, ki leži v osrčju Prlekije, njegovih kulturnih značilnosti in znamenitosti. Vključuje načrt projektnega dela po etapah, njegovo izvedbo in analizo v sodelovanju z otroki. Prikazan je potek celotnega projektnega dela od idejne zasnove do evalvacije in vrednotenja dosežkov. Rezultati empirične raziskave opisujejo interes otrok pri vključevanju v načrtovanje usmerjenih dejavnosti, kraj izvajanja projektnega dela, opredeljeni so razlogi za aktivnosti na prostem ali v igralnici ter najpogostejše strategije dela, ki otroke motivirajo pri usvajanju nove učne vsebine.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, projektno učno delo, Ljutomer
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1502; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

10.
JOSIP MURSA, GOSPODARSKO IN POLITIČNO DELOVANJE SLOVENSKEGA LIBERALNEGA NARODNJAKA
Rado Podgorelec, 2014, magistrsko delo

Opis: Josip Mursa je bil rojen leta 1864 na Spodnjem Krapju, blizu takratnega trga Ljutomer. To je bilo tudi Josipovo matično okolje gospodarskega in političnega delovanja. Sprva je hodil na ljudsko šolo v Ljutomeru, šolo nadaljeval v meščasnki šoli v Radgoni, pozneje pa šolanje zaključil v Sadjarski šoli v Mariboru. Po letih šolanja se je vrnil v rodno Spodnje Krapje. Okoliščine doma so se obrnile tako, da je Josip prevzel vodenje domačega posestva, ki je za časa njegovega življenja dočakala veleposestniški razcvet. Na posestvu Josipa Murse je kmalu začela delovati tudi prva tovarna cementnih izdelkov, ki je obratovala v obdobju med 1889 in vse do časa druge svetovne vojne. Josip Mursa se je v začetku 20. stoletja poizkusil tudi v politiki, liberalne nazore je najbolj odmevno zagovarjal na deželnozborskih volitvah leta 1907. Politična kariera mu sicer ni bila namenjena, a je Josip kmalu našel ustrezno kompenzacijo. Pripomogel je k delovanju številnih društev po Murskem polju, pomagal ustanoviti tudi gasilko društvo na Cvenu, bil med lovci, čebelarji in še gre naštevati. Josip se je na veliko ukvarjal tudi z vinogradništvom, vzrejo žrebet in drugimi takratnimi aktualnimi panogami. Na svojem posestvu na Spodnjem Krapju je živel vse do smrti leta 1948, ko je nova država večino njegovega imetja podržavila. Danes je sicer od nekdaj slavne Mursovine (kot domačini radi imenujejo Mursovo posest) ostalo malo. Gre pa najti ogromno časnikov in drugih dokumetov, ki pričajo o Josipovem delovanju.
Ključne besede: Josip Mursa, liberalec, 19. stoletje, 20. stoletje, Mursko polje, trg Ljutomer, Mursovina
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1449; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici