| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3695; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (609,93 KB)

2.
POZNAVANJE LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL PRI UČENCIH 4. RAZREDOV IN BODOČIH UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Tjaša Poročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo v okviru osnovnošolskega izobraževanja, kjer učiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen diplomske naloge je bil predstaviti ljudsko pesem in glasbila ter ugotoviti, koliko tega dandanes poznajo učenci in bodoči/-e učitelji/-ce razrednega pouka ter kje so to znanje pridobili. V raziskavo je bilo vključenih 120 učencev četrtega razreda in 100 študentov četrtega letnika razrednega pouka. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da ima velika večina učencev in študentov rada ljudsko glasbo, vendar jo študenti zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola, ki daje poudarek predvsem ljudski pesmi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta šibki področji predvsem površno seznanjanje učencev z ljudskimi glasbili, najpogosteje kar s pomočjo fotografij, in redko vključevanje tovrstnih plesnih vsebin v pouk.
Ključne besede: ljudska glasba na Slovenskem, ljudska pesem, ljudska glasbila, značilnosti ljudske pesmi, vključevanje v pouk
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 3712; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (943,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici