1. Ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTina Dušek, 2022, diplomsko delo Opis: Informacijska varnost je dandanes vpeta v vsak del našega življenja. Marsikdo informacijsko varnost dojema samo kot del organizacije, dejansko pa se kaže, da je pomembna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vsak proces dela, v katerega je vključen človek, je praktično dodobra določen in definiran, vendar pa ko preidemo na področje informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) pa ni nujno da je vedno tako. Ker pa je človek v večini pogledov delovanja najšibkejši člen, je potreben toliko večji poudarek na področju informacijske varnosti.
V diplomskem delu smo tako preko anketne raziskave dobili vpogled kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana. Anketa se je navezovala na šest sklopov, ki so se nanašali tako na znanje in vedenje o informacijski varnosti, na poznavanja področja gesel, ozaveščenost glede uporabe interneta, uporabo elektronske pošte ter ozaveščenost o varovanju zaupnih (varovanih) podatkov policije. Potrdili smo dve hipotezi glede dobrega znanja in ozaveščenosti o informacijski varnosti in dobra ozaveščenost o varovanju zaupnih podatkov ter ovrgli eno hipotezo, ki se je nanašala na to, da obstaja razlika o ozaveščenosti o informacijski varnosti med policijsko upravo in policijskimi postajami.
Ključne besede: informacijska varnost, ozaveščenost, policija, Policijska uprava Ljubljana, ankete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 127; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. Razvoj festivala: Preučitev obstoječega koncepta programa festivala MENT Ljubljana : preučitev obstoječega koncepta programa festivala MENT LjubljanaMojca Borko, 2021, diplomsko delo Opis: V drugem desetletju 21. stoletja so glasbeni festivali doživeli velik vzpon. Vedno bolj postajajo zanimivi in priljubljeni predstavitveni festivali, ki so namenjeni ne le zabavi obiskovalcev, temveč tudi predstavitvi glasbenikov. Med sledenje sodi festival MENT Ljubljana, ki ga raziskujemo v diplomskem delu. Zanima nas njegov razvoj in oblikovanje programske zasnove. V teoretičnem delu naloge predstavimo osnove managementa prireditev s poudarkom na postopku načrtovanja, festivale kot podzvrst prireditev, pri katerih se osredotočimo na glasbene festivale. Prav tako predstavimo teoretična spoznanja o oblikovanju programskega načrta festivalov, s pomočjo katerega dobimo vpogled v potek celotnega procesa načrtovanja. V empiričnem delu raziskave najprej predstavimo razvoj festivala MENT, od leta 2015 do sedme izvedbe v letu 2021. V nadaljevanju raziskave smo na podlagi odgovorov treh skupin intervjuvancev (organizatorjev, nastopajočih in obiskovalcev), ki so nam predstavili njihova stališča glede ustreznosti obstoječega koncepta programa festivala MENT Ljubljana, oblikovali predloge za morebitno nadgradnjo koncepta bodočih festivalov MENT. Rezultati so pokazali, da je festival odlično organiziran, vendar se pojavi možnost po dodatnem preoblikovanju. Ugotovili smo, da si predvsem obiskovalci želijo razbremeniti festival na način podaljšanja festivala za en dan, vendar z enakim številom nastopajočih kot leta 2020 ali manjše prekrivanje glasbenikov in prostorov pridobiti tako, da se iz drugega in tretjega dne uvrsti več manjših novih skupin na prvi dan. Festival iz leta v leto postaja vse bolj popularen ne samo med glasbeniki, temveč tudi obiskovalci. Obiskovalcem predstavlja oddaljenost lokacij manjšo pomanjkljivost, zato bi lahko predlagali tudi manjše število koncertnih prostorov in tako še bolj približali festival publiki.
Ključne besede: glasbeni festivali, predstavitveni festivali, razvoj, program, MENT Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 423; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1023,18 KB) |
3. Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko deloTilen Traven, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje.
Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji.
Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 527; Prenosov: 59
Celotno besedilo (604,56 KB) |
4. Analiza dejavnikov fluktuacije v organizacijah znotraj Mestne občine LjubljanaJošt Platiša, 2021, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na želeno fluktuacijo zaposlenih znotraj organizacij v Mestni občini Ljubljana. Diplomsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo preučili dejavnike, kot so medsebojni odnosi, možnost razvoja kariere, motivacija za delo, stimulativno plačilo in druge ugodnosti, zanimivo delo, svoboda pri delu, organizacijska kultura in klima, varnost in stabilnost zaposlitve, usklajevanje delovnega in družinskega življenja, ter jih tudi predstavili. Prikazali smo, zakaj so ti dejavniki pomembni zaposlenim v organizaciji in kakšno vlogo imajo pri delu zaposlenih v organizaciji. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali pomembnost naštetih dejavnikov pri zaposlenih v organizacijah v Mestni občini Ljubljana. Z raziskavo smo prišli do zaključka, da so pri zaposlenih najpomembnejši dejavniki, da ostanejo v organizaciji in ne fluktuirajo, naslednji: usklajevanje delovnega in družinskega življenja, motivacija ter medsebojni odnosi. Na podlagi analize vzrokov za fluktuacijo zaposlenih v organizacijah znotraj Mestne občine Ljubljana so zato v zaključnem delu diplomskega dela podani predlogi za zadrževanje kadra.
Ključne besede: fluktuacija, organizacije, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 26.09.2021; Ogledov: 533; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljanaBogdana Gorza, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.).
Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali.
Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen.
Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,58 MB) |
6. Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalceSimon Gabrovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Ključne besede: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 416; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. „Hram likovne umetnosti“ – Natečaj za novo krilo Narodne galerije (1989)Alja Grašič, 2021, magistrsko delo Opis: Tema pričujočega magistrskega dela je javni natečaj za novo krilo Narodne galerije iz leta 1989. Najprej je naveden in pojasnjen razlog, zakaj je natečaj pomemben za Slovence in razvoj Narodne galerije ter s tem povezano prostorsko problematiko, ki je Narodno galerijo spremljala več desetletij. Sledi obravnava natečaja, ki mu dosedanji raziskovalci niso pripisovali večjega pomena. Tako osrednji del magistrskega dela predstavlja prva podrobnejša obravnava natečajnih načrtov, ki je opremljena s slikovnim gradivom pomembnejših tlorisov, umestitev načrtov v opuse arhitektov in primerjava prvonagrajenih natečajnih ter izvedbenih načrtov arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Predstavljeni so tudi pomembni slovenski arhitekti 20. stoletja, ki so sodelovali v natečaju, in njihove arhitekturne rešitve, ki slogovno variirajo od modernizma do postmodernizma. Zaradi skope obravnave natečaja v umetnostnozgodovinski literaturi magistrsko delo odgovarja na števila, do sedaj odprta raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Ljubljana, moderna arhitektura, Narodna galerija, natečaj za novo krilo Narodne galerije, Edvard Ravnikar, Milan Mihelič, Tomaž Medvešček, Branko Kocmut, Ivan Kocmut, Miloš Bonča, Stanko Kristl, Igor Skulj
Objavljeno v DKUM: 11.05.2021; Ogledov: 655; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,18 MB) |
8. Strah pred kriminaliteto v Ljubljani : magistrsko deloNastja Zadnik, 2021, magistrsko delo Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 588; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,11 MB) |
9. Geografska informacijska podpora v Gasilski brigadi LjubljanaJernej Pance, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Pomen in poslanstvo gasilcev je reševanje življenj, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah. Za učinkovito in uspešno opravljanje tega dela je potrebna velika mera znanja in ustrezne tehnike. Tako je Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade Ljubljana v obdobju 1959-1966) zapisal: “Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla”.
Ob vsakem alarmu v gasilski enoti je želja vseh gasilcev, da čim hitreje in čim bolj varno prispejo na mesto nesreče in pomagajo pomoči potrebnim, z vsem svojim znanjem in tehniko, ki jo imajo na razpolago. To je tudi del, o katerem bom pisal v nadaljevanju in poskušal prispevati k našemu poslanstvu.
Na intervencijsko pot vpliva ogromno dejavnikov, ki lahko zelo podaljša dostopni čas intervencijskih vozil do mesta nesreče. Gasilci potrebujejo veliko informacij za uspešno posredovanje, zaradi vedno bolj zahtevne infrastrukture v mestih. Med pisanjem diplomske naloge sem želel ugotoviti predvsem pomanjkljivosti na področju geografskih informacijskih sistemov v Gasilski brigadi Ljubljana in dejavnike, ki ovirajo pot do uspeha.
Le ugotovitve pa vsekakor ne bi bile dovolj. S poglobitvijo v geografski informacijski sistem, ki nekako prevladuje v svetu, sem želel poiskati predloge, ki bi lahko teoretično odpravile pomanjkljivosti v gasilski enoti. Kot glavno metodo sem uporabil opisno metodo, s katero sem natančno opisal geografski informacijski sistem v Gasilski brigadi Ljubljana in Regijskem centru za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da je geografski informacijski sistem zelo pomembno orodje v gasilstvu za uspešno načrtovanje in posredovanje.
Ključne besede: Gasilska brigada Ljubljana, zaščita in reševanje, geografski informacijski sistemi, Regijski center za obveščanje, podatkovni sloji
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 719; Prenosov: 52
Celotno besedilo (4,26 MB) |
10. Krizna komunikacija v ukc ljubljanaLuka Lamovšek, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes je podjetništvo velik »hit«, še posebej za mlade. Velika so tako gospodarska rast kot tudi pričakovanja podjetnikov. V zadnjem času je nastalo mnogo velikih in malih podjetij in s tem je evforija podjetništva pripeljala do velike konkurence na trgu. Rast podjetij je v današnjem svetu zelo zavedajoče, to je še bolj izrazito pri malih podjetjih, v velikih pa se rado zgodi, da padejo v nek ciklus procesa znotraj podjetja. Zato je vodstvo organizacij pozorno na to, kaj se dogaja v podjetju in tako prezrejo simptome krize in že nastale krize v podjetju, ki jih lahko pripelje do rdečih številk ali celo stečaja. Zato je zelo pomembno poznavanje kriznega komuniciranja v celotnem podjetju in seznanjenost vseh udeležencev podjetja z njihovim kriznim načrtom. Krizno komuniciranje omeji škodo ali celo prepreči, da bi do krize dejansko prišlo, saj jo v organizaciji pravočasno opazijo. In naše mnenje je, da je poznavanje kriznega komuniciranja v podjetju pomembno za obstoj in uspešno delovanje podjetja tako v krizi kot na vrhuncu. Krizno komuniciranje ima lahko pomembno vlogo pri tem, da se podjetje obdrži na trgu in, da je poslovno uspešno. V privatnem sektorju so podjetja bolj izpostavljena krizam, saj jim konkurira več podjetij, poleg tega so podjetja manj zavarovana kot pa v javnem sektorju. Kljub temu tudi v javnem sektorju kriza ne počiva, saj tudi prihaja do stečajev ali kriz, ki so veliko bolj odmevne kot katerekoli druge. Zato smo se z raziskavo obrnili na kadrovsko službo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana (v nadaljevanju UKCL), ki pa je ena najbolj napadenih in izpostavljenih organizacij v Republiki Sloveniji.
Namen diplomskega dela je primerjati in ugotavljati uporabo kriznega komuniciranja v času krize in ugotoviti dejavnike, ki spodbujajo krizo v organizaciji, ter ugotoviti vzroke za krizo. Raziskali smo tudi, kako lahko preprečimo in odreagiramo na določeno krizo v primeru, ko napade organizacijo in delovanje organizacije.
Temeljni cilj je predstaviti, kako se UKCL pripravi na krizo v določeni situaciji, zbere informacije, določi tim. Glede na to, da je UKCL ena najbolj izpostavljenih organizacij pri naravnih nesrečah, ki »pripeljejo« paciente v ambulanto, smo se dotaknili njihovega poznavanja organizacije FEMA in njihovega načrta v primeru naravnih kriz.
Raziskava je bila osredotočena na njihovo komuniciranje v času krize, kakšen imajo krizni načrt; ugotovili smo, ali se podjetje pravočasno zaveda krize in, ali je reakcija zaposlenih in vodstva odločilna za rešitev krize. Ugotovili smo, da se UKCL zaveda kriz, kot tudi, da je dobro pripravljen na krize s kriznimi načrti za vsak določen oddelek, in da so v zelo dobrem odnosu z mediji in splošno javnostjo.
Ključne besede: Krizna komunikacija, kriza, FEMA, krizni komunikacijski načrt, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,17 MB) |
