| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Šolstvo v srednjeveških celinskih mestih na Slovenskem : primer Ljubljane in Maribora
Tina Šmerc, 2024, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Ključne besede: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Andrej Stanojević, 2024, diplomsko delo

Opis: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Ključne besede: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

3.
Krizni management v času Covid-19 v UKC Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Štupica, 2024, diplomsko delo

Opis: Izbruh epidemije COVID-19 v Sloveniji je prinesel veliko novosti in prilagajanja tako imenovanim izrednim razmeram, še posebej je moral delovanje prilagoditi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana), ki je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Gre za hitro prenosljiv virus, ki povzroča bolezen COVID-19, ta pa lahko pomeni katastrofalne posledice za posameznike kot tudi za delovanje podjetij in drugih organizacij. Z izbruhom epidemije je bilo potrebno v zelo kratkem času sprejeti pomembne odločitve oziroma ukrepe za boj zoper širjenju virusa med zaposlenimi in še posebej med pacienti ter omogočati čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, saj se zdravstvena dejavnost ni mogla povsem ustaviti, kot so to lahko naredila druga podjetja. Je pa bilo odloženih veliko nenujnih dejavnosti v tem času do ponovne vzpostavitve “normalnega” stanja. Prišlo je torej do krize delovanja, zato so morali biti vzpostavljeni pogoji za krizno vodenje UKC Ljubljana. Skozi strokovno literaturo poskušamo ugotoviti, kako krizni management deluje v podjetju oziroma organizaciji in kako to impliciramo v podjetje, ki ima primarno zdravstveno dejavnost (neprofitno). Od začetka epidemije do danes je minilo precej časa in skozi časovnico tega obdobja lahko spremljamo, kako smo z boljšim razumevanjem bolezni ter s preteklimi odločitvami vplivali na efektivnost zaustavitve širjenja virusa COVID-19 ter hkrati zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih zdravstvene oskrbe prebivalstva. Na podlagi sprotnega učenja in ugotavljanja ustreznosti sprejetih ukrepov se lahko, v primeru ponovnega izbruha ali podobnega kriznega stanja, še bolje pripravimo na zahtevne in hitre odločitve. S tem lahko zagotavljamo dober krizni management, ki je ključen za delovanje tudi neprofitnega podjetja. V diplomskem delu lahko primerjamo, kako se je krizni management spreminjal in kateri ukrepi, poleg že obstoječih, načrtovanih za primer epidemije gripe, so se spreminjali in izboljševali.
Ključne besede: krizni management, epidemije, Covid-19, UKC Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
5.
Analiza uporabe pooblastil in prisilnih sredstev v luči utemeljenosti pritožb na Policijski upravi Ljubljana
Ernest Salkič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pritožbe, PU Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (341,12 KB)

6.
Motivacija in zadovoljstvo z delom kriminalistov Policijske uprave Ljubljana
Leon Keder, Branko Lobnikar, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, kriminalisti, motivacija, zadovoljstvo pri delu, PU Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (224,68 KB)

7.
Nekateri vidiki opravljanja policijske dejavnosti v Ljubljani in pojmovanje storilcev kaznivih dejanj
Gorazd Meško, Bojan Dobovšek, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, intervju, policija, vprašalniki, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (299,24 KB)

8.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Gorazd Meško, Igor Areh, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, raziskave, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (203,05 KB)

9.
Kriminalna žarišča in policijska dejavnost
Gorazd Meško, Anton Dvoršek, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje, analiza kriminalitete, omejevanje kriminalitete, GIS, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici