1. Literarni turizem v Novem mestu: dediščina pesnika Dragotina Ketteja : dediščina pesnika Dragotina KettejaSara Kopina, 2024, diplomsko delo Opis: Literarni turizem, ki je v svetu zelo razvit, stremi k boljšemu razvoju tudi v Sloveniji. Novo mesto se promovira kot kulturna občina, kar se kaže z bogato kulturno dediščino v mestnem jedru in širše. V diplomskem delu je opredeljen kulturni in dediščinski turizem ter njuna zgodovina in razvoj. Delo opredeli literarni turizem in prikaže, kako se razvija v Sloveniji ter drugod po svetu. V središču sta Dragotin Kette in Novo mesto, ki mu je Kette naklonil najboljša dela. Predstavljeni so simboli in zgodovina mesta, turistična ponudba, analiza nočitev, znamenite osebnosti ter predstavniki literarnega turizma v občini. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je natančneje predstavljeno življenje pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja, njegova dela in zapuščina. Predstavljena je tudi njegova zapuščina drugod po Sloveniji in kako se njegovo prepoznavnost in dela vključuje v turistično ponudbo v Novem mestu. Z namenom kvalitetnejšega in širšega pridobivanja informacij, znanj in pogledov, so bili opravljeni intervjuji s strokovnjaki na kulturnem in turističnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je Novo mesto izredno bogato s kulturno in literarno dediščino, ki se predstavlja v obliki kulturnega turizma, medtem ko literarni turizem v Novem mestu ni razvit. Za boljšo razvitost in osveščanje o literarnem turizmu je bil kreiran nov turistični produkt, imenovan Literarni festival ljubezni v čast Dragotinu Ketteju. Z novim turističnim produktom bi pripomogli k večji prepoznavnosti avtorja, literarnega turizma in navsezadnje prepoznavnosti kulturne občine Novo mesto. Ključne besede: Literarni turizem, kulturni turizem, turizem v Mestni občini Novo mesto, Dragotin Kette Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,89 MB) |
2. |
3. Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana CankarjaDavid Boršo, 2021, diplomsko delo Opis: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin. Ključne besede: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,15 MB) |
4. Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini CeljeTanja Ojsteršek, 2020, diplomsko delo Opis: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti. Ključne besede: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji : Louis Adamič - pisatelj z zgodbo, ki povezuje Slovenijo, Balkan in Združene države AmerikeJasna Potočnik Topler, 2020 Opis: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih. Ključne besede: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije. Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1239; Prenosov: 71
Povezava na datoteko |
6. Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem : primer Lovra Kuharja – Prežihovega VorancaSarah Šantl, 2019, diplomsko delo Opis: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem. Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc Objavljeno v DKUM: 16.05.2019; Ogledov: 1684; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Literarni turizem v občini Šentjur : primer Daniela ArtičkaJasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma. Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 2107; Prenosov: 222
Celotno besedilo (2,13 MB) |
8. Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v SlovenijiAlojzija Zupan Sosič, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: Razloge za uresničenje davne ideje o osrednjem literarnem muzeju v Sloveniji sem v svoji razpravi osvetlila skozi tri perspektive, nacionalno-afirmativno, vzgojno- -izobraževalno in turistično ter (novo) sedemčlensko tipologijo. Zavzela sem se za osrednji literarni muzej kot sedmi tip, tj. veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma in za njegovo osnovno nalogo - povezovalnost - v kontekstu štirih tipov literarnega turizma ter različnosti slovenskega in tujega turista. Ključne besede: osrednji literarni muzej, Slovenija, literarni turizem Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1078; Prenosov: 133
Celotno besedilo (404,70 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |