41. |
42. ISKANJE NEPOKRITIH DELOV TERENA V PODATKIH LiDARMonika Osojnik, 2013, diplomsko delo Opis: LiDAR je sodobna tehnologija daljinskega zaznavanja, ki s pomočjo laserske svetlobe omogoča hitro in natančno zajemanje podatkov o zemeljskem površju in objektih na njem. Zaradi slabe odbojnosti svetlobe na vodnih področjih in zaradi ovir, ki zakrivajo okolico, sistemi LiDAR pogosto ne zajamejo celovite slike površja. Zaradi kasnejših prostorskih analiz, temelječih na podatkih LiDAR, je smiselno takšne dele v podatkih LiDAR pravočasno odkriti in odpraviti.
V tem diplomskem delu predstavljamo učinkovito metodo za zaznavo nepokritih delov površja v podatkih LiDAR. Vhodne točke LiDAR najprej razporedimo v mrežo enakomernih celic. V tej mreži določimo celice, ki ne vsebujejo nobene točke (prazne celice) in jih povežemo v regije. Vektorsko predstavitev nepokritih predelov površja dosežemo tako, da celice regij povežemo v mnogokotnik. Učinkovitost predstavljene metode dokažemo z eksperimenti.
Ključne besede: LiDAR, računalniška geometrija, algoritem polnjenja regij
Objavljeno v DKUM: 28.06.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (12,08 MB) |
43. DINAMIČNA PODATKOVNA STRUKTURA ZA TOČKOVNO UPODABLJANJE TOČK IZVEN POMNILNIKABoštjan Kovač, 2012, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko upodabljanja velikih oblakov točk izven pomnilnika z metodo upodabljanja s točkami. Osnovni cilj je razviti podatkovno strukturo in algoritme, s katerimi bomo lahko hitro in kakovostno upodobili in urejali neobdelane oblake točk izven pomnilnika. V nalogi najprej izpostavimo problematiko in opravimo pregled področja upodabljanja s točkami, nato pa predstavimo lastno podatkovno strukturo, ki smo jo zasnovali na zaporednih drevesih točk. Podatkovna struktura je osmiško drevo z vgnezdenimi modificiranimi zaporednimi drevesi točk in omogoča učinkovito izrisovanje neobdelanih oblakov točk izven pomnilnika, podpira izris pri različnih stopnjah podrobnosti in določanje vidnosti. Za izris predstavimo metodo, ki točke upodobi s skaliranimi, rotiranimi in osvetljenimi mehkimi krpami, ki bolje zapolnijo luknje in dajejo boljšo prostorsko informacijo od navadnih točk. Napreden izris je pomemben za urejanje točk, ki ga predstavimo v nadaljevanju. Razvili smo operacije izbire, vstavljanja in brisanja, ki delujejo nad oblaki točk izven pomnilnika. Na koncu predstavljene rešitve analiziramo in potrdimo postavljeni hipotezi.
Ključne besede: računalniška grafika, vizualizacija površja, LiDAR, upodabljanje s točkami, podatkovne strukture izven pomnilnika, urejanje oblakov točk
Objavljeno v DKUM: 10.01.2013; Ogledov: 2273; Prenosov: 173
Celotno besedilo (5,23 MB) |
44. BREZPARAMETRIČNI ALGORITEM GRADNJE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA IZ PODATKOV LiDARDomen Mongus, 2012, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji opišemo dva postopka gradnje digitalnega modela reliefa iz podatkov LiDAR. Prva metoda iterativno približuje zlepke tankih plošč proti terenu, pri čemer s postopnim zmanjševanjem strukturnega elementa opravlja filtriranje točk glede na njihove viške razlike z interpolacijsko ploskvijo. S cilindrično transformacijo okrepimo nezveznosti v porazdelitvi točk, ki so posledica prisotnosti objektov. Brezparametrično pragovno filtriranje dosežemo samodejno s pragovno vrednostjo, definirano s standardno deviacijo. Rezultati pokažejo, da metoda pravilno določi teren tudi v najzahtevnejših primerih. Pričakovana natančnost metode nad podatki, danes uporabljenimi v vsakodnevni praksi, je več kot 96 %, medtem ko povprečna skupna napaka nad naborom testnih podatkov združenja ISPRS ne preraste 6 %. Druga metoda uporablja prilagodljiv morfološki filter, kjer je velikost strukturnega elementa v vsaki točki določena glede na njeno razdaljo do najbližjega roba. Vhodni nabor podatkov v ta namen najprej razporedimo v mrežo, nad katero izvedemo zaznavo robov z metodo kompas in Sobelovim operatorjem. Z morfološkim polnjenjem regij razdelimo mrežo v regije ospredja in ozadja. Definicijo strukturnega elementa izpeljemo iz transformacije razdalj regij ospredja. Končno filtriranje podatkov opravimo s cilindrično transformacijo in pragovnim filtriranjem. Z rezultati pokažemo, da na ta način v primerjavi s prvo metodo dosežemo 94 % višjo računsko učinkovitost, medtem ko je natančnost metode višja za 20 % nad podatki z nižjo ločljivostjo ter 30 % nad podatki z višjo ločljivostjo.
Ključne besede: algoritmi, daljinsko zaznavanje, računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, digitalni model reliefa, matematična morfologija, LiDAR, samodejno filtriranje podatkov, klasifikacija, zlepki tankih plošč
Objavljeno v DKUM: 28.09.2012; Ogledov: 2690; Prenosov: 487
Celotno besedilo (12,56 MB) |
45. IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA IZ PODATKOV LIDAR NA GPUNiko Lukač, 2012, magistrsko delo Opis: Izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR je eden iz med najbolj učinkovitih pristopov za iskanje primernih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov v urbanih področjih. Pri tem je potrebno upoštevat različne faktorje, ki vplivajo na natančnost izračuna, npr.: lokacija na Zemlji, topografija površja, senčenje, in zmanjševanje sončnega sevanja zaradi vplivov atmosfere ter oblakov. Čas izračuna se poveča, kadar je velikost podatkov znatno večja. Hitrejši izračun je sicer možen z uporabo superračunalnikov, vendar je cenovno neugoden za splošno uporabo. V tem magistrskem delu predstavimo učinkovito metodo za izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR na grafičnem procesorju. Pri tem upoštevamo topografijo, pridobljeno iz podatkov LiDAR in statistične podatke sončnega obsevanja iz meritev s piranometrom. Večločljivostno globalno senčenje zaradi trdih objektov, in hevristično globalno senčenje zaradi vegetacije, dopolnjujeta predstavljeno metodo. Eksperimenti demonstrirajo učinkovitost in natančnost predstavljene metode.
Ključne besede: sončni potencial, sončno obsevanje, fotovoltaika, podatki LiDAR, GPU, GPGPU, CUDA
Objavljeno v DKUM: 04.09.2012; Ogledov: 3313; Prenosov: 454
Celotno besedilo (51,16 MB) |
46. REKONSTRUKCIJA OBJEKTOV IZ TOČK LiDARMarko Škrabl, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj diplomskega dela je rekonstruirati 3D model objekta (v našem primeru cerkve) s pomočjo točk, pridobljenih z laserskim prebirnikom LiDAR (ang. Light Detection and Ranging). V prvem delu diplomske naloge predstavimo tehnologijo LiDAR ter opišemo datotečni format LAS, ki predstavlja standardni zapis podatkov LiDAR. V drugem podamo več tehnik geometrijskega modeliranja, pri čemer podrobneje predstavimo najpogosteje uporabljene gradnike in funkcijonalnosti. V tem delu se osredotočimo na programsko okolje Cinema 4D, ki smo ga uporabili za izdelavo našega modela. Podamo tudi krajši opis jezika VRML (ang. Virtual Reality Modelling Language), ki omogoča ustrezno predstavitev končnega modela na svetovnem spletu. Pred zaključnim delom povzamemo najpomembnejše ugotovitve pri izdelavi diplomskega dela in končni model vizualno predstavimo. V zaključnem delu uporabljeni postopek za izdelavo 3D modela še kritično ocenimo in predstavimo tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti uporabe takšne metode.
Ključne besede: LiDAR, 3D prebiranje, geometrijsko modeliranje, Cinema 4D, VRML
Objavljeno v DKUM: 16.09.2011; Ogledov: 12153; Prenosov: 239
Celotno besedilo (2,70 MB) |
47. INTERAKTIVNO ORODJE ZA OBDELAVO PODATKOV LiDARSašo Pečnik, 2009, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo interaktivno orodje, ki omogoča učinkovito obdelavo in analizo podatkov, zbranih s pomočjo tehnologije LiDAR. Tehnologija LiDAR omogoča hiter zajem geometrijskih podatkov na velikem geografskem območju z visoko natančnostjo in ločljivostjo. Obseg tako zajetega nabora podatkov hitro preraste zmožnosti sodobnih računalniških sistemov in zahteva vpeljavo optimizacijskih algoritmov skozi celoten postopek njihove vizualizacije, obdelave in analize. V ta namen predstavljamo postopke izločanja točk iz scene, ki temeljijo na hierarhični delitvi prostora s pomočjo štiriškega drevesa. Točke izločamo glede na njihovo vidljivost in oddaljenost od gledišč, ter tako zagotovimo realno-časovno vizualizacijo tudi na računalniških sistemih z nižjo grafično močjo. Takšna vizualizacija nam zagotavlja visoko odzivnost sistema ter predstavlja ogrodje, ki omogoča obdelavo podatkov LiDAR.
Ključne besede: LiDAR, točkovna vizualizacija, hierarhična delitev prostora, stopnje podrobnosti, določanje vidnosti, označevanje točk
Objavljeno v DKUM: 05.01.2010; Ogledov: 3271; Prenosov: 303
Celotno besedilo (3,98 MB) |
48. STISKANJE PODATKOV LIDARMarko Kocmut, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge sta razvoj in implementacija algoritma stiskanja podatkov LIDAR (angl. Light Detection and Ranging), ki so shranjeni v datotekah LAS. V diplomskem delu podrobneje opišemo strukturo datoteke LAS. V drugem delu kratko predstavimo namen stiskanja podatkov in v grobem opišemo različne vrste algoritmov. Podrobneje opišemo idejo aritmetičnega kodiranja ter Huffmanovega kodiranja. V implementiranem algoritmu uporabimo aritmetično kodiranje, zato predstavimo konkreten način implementacije le-tega. V zadnjem delu predstavimo razviti algoritem in ga primerjamo z nekaterimi brezplačnimi in plačljivimi univerzalnimi algoritmi za stiskanje podatkov.
Ključne besede: LIDAR, stiskanje podatkov, algoritmi stiskanja, aritmetično kodiranje, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2009; Ogledov: 3103; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,78 MB) |
49. |
