31. OPTIMIZACIJA POSTAVITVE NASELIJ GLEDE NA SONČNI POTENCIALMarko Bizjak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo metodo za optimizacijo postavitve naselja na določenem območju glede na prejeti sončni potencial skozi leto. Maksimizacija sončnega potenciala naselja je eden izmed pomembnih izzivov na področju prostorskega načrtovanja, še posebej pri razvoju samooskrbnih mest. V naši aplikaciji naselja načrtujemo nad 2.5D mrežo, generirano iz podatkov LiDAR, kar nam omogoča optimizacijo v realnem okolju. Postavitev optimiziramo s prirejeno diferencialno evolucijo, pri čemer upoštevamo parametre modeliranja naselja. Za vsako kombinacijo parametrov se modelira naselje in ovrednoti glede na izračunan sončni potencial. Eksperimentalno smo poleg optimizacijskih parametrov preverili tudi vpliv različnih oblik tlorisov stavb in strategij diferencialne evolucije.
Ključne besede: računalniški algoritmi, diferencialna evolucija, sončni potencial, sončno obsevanje, podatki LiDAR
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1786; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (5,03 MB) |
32. |
33. |
34. Upodabljanje velikih količin letalskih podatkov LiDARMarko Kuder, 2014, doktorska disertacija Opis: V tem delu opisujemo novejše metode upodabljanja letalskih podatkov LiDAR. Predstavimo tehnike, ki se navadno uporabljajo za izris teh podatkov v obstoječih programskih orodjih, ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. Novejša alternativa, točkovno upodabljanje z orientiranimi krogi, odpravlja slabosti teh metod in celotne podatke primerno predstavi na različnih ravneh podrobnosti.
Algoritme točkovnega upodabljanja v disertaciji podrobno predstavimo, pri čemer izpostavimo glavno pomanjkljivost -- strojno zahtevnost. V nadaljevanju zato opišemo postopek, ki točkovnemu upodabljanju z orientiranimi krogi doda možnost hibridnega izrisa s selektivno pretvorbo v trikotniške mreže, z uporabo katerih lahko pohitrimo delovanje. Postopek predobdelave opredeli dele podatkov, kjer upodabljanje s trikotniškimi mrežami nima običajnih pomanjkljivosti, zato jih je tam mogoče uporabiti kot hitrejšo alternativo točkovnemu upodabljanju ob enakovredni kakovosti. Predstavimo tudi izdelavo tekstur, ob uporabi katerih je mogoče trikotniške mreže poenostaviti brez opaznejše izgube kakovosti in tako dodatno povečati hitrost izrisa. Prostorske zahtevnosti podatkov zaradi dodatka te funkcionalnosti ne povečamo bistveno, saj lahko teksture in trikotniške mreže ustvarimo na zahtevo med običajnim upodabljanjem.
Ključne besede: računalništvo, algoritmi, LiDAR, upodabljanje terena, točkovno upodabljanje, hibridno upodabljanje, zaznavanje površij, izris v teksturo
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2124; Prenosov: 301
Celotno besedilo (33,24 MB) |
35. GRUČENJE PODATKOV LiDARBoštjan Založnik, 2014, diplomsko delo Opis: Cilje diplomske naloge je raziskati možnosti uporabe algoritmov gručenja za obdelavo
podatkov LiDAR. Prvi del diplomske naloge predstavlja podatke LiDAR in algoritme
gručenja. S senzorji LiDAR, pritrjenimi na letala ali helikopterje, je omogočeno hitro in
natančno modeliranje površja. Metode gručenje predstavljajo enega izmed pristopov za
detekcijo objektov na površju. Gručenje je vrsta nenadzorovane klasifikacije podatkov. Za
učinkovito implementacijo algoritmov gručenja so potrebne posebne podatkovne strukture.
Pri diplomski nalogi uporabljamo drevesa KD. V drugem delu diplomske naloge
predstavimo aplikacijo. Pripravi podatkov s predobdelavo sledi uporaba algoritma
DBSCAN za iskanje zgradb in cest. Za iskanje dreves smo uporabili algoritem k-means. V
zaključku podamo rezultate in uporabljene parametre.
Ključne besede: algoritmi gručenja, k-means, DBSCAN, iskanje zgradb, iskanje
cest, iskanje drevesnih krošenj, podatki LiDAR
Objavljeno v DKUM: 20.05.2014; Ogledov: 1793; Prenosov: 198
Celotno besedilo (5,21 MB) |
36. ALGORITEM PREDVIDEVANJA POPLAVNIH OBMOČIJ Z UPORABO PODATKOV LiDARMatej Brumen, 2013, diplomsko delo Opis: Z napredovanjem računalniške tehnologije se zadnje čase pojavlja čim več različnih fizikalnih simulacij, med katere spadajo tudi simulacije dinamike tekočin. Enačbe Navier-Strokes opisujejo takšno gibanje tekočin v 3D prostoru, katerih diskretizacija in reševanje na CPU porabi veliko časa. Zato bi si želeli lažjo in hitrejšo metodo za tovrstne simulacije. V diplomskem delu smo predstavili implementacijo reševalnika enačb plitve vode, ki opisujejo gibanje tekočin v 2D prostoru. Reševalnik smo uporabili za predvidevanje poplavnih območij nad 2.5D mrežo zgrajeno iz 3D oblaka točk. Ta množica točk običajno predstavlja realna površja, ki so bila posneta s tehnologijo LiDAR. Tako je v razvitem orodju mogoče predvidet ogrožene predele, ki bodo poplavljeni v realnem času.
Ključne besede: algoritmi, računalniška geometrija, enačbe plitvih voda, podatki LiDAR, 2.5D površje, realno-časovna simulacija tekočin, vizualizacija terena, vizualizacija tekočin
Objavljeno v DKUM: 12.09.2013; Ogledov: 2542; Prenosov: 262
Celotno besedilo (38,11 MB) |
37. UGOTAVLJANJE UJEMANJA LOKALNIH LASTNOSTI OBLAKA TOČKDenis Kolednik, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo dva postopka za iskanje sprememb nad oblakoma točk, zajetima s tehnologijo LiDAR (ang. Light Detection And Ranging). S prvim postopkom ugotavljamo količino zemeljskega površja, ki ga je naneslo ali odneslo na določenem področju. Ta metoda temelji na iskanju najbližjih sosedov točk z uporabo drevesa k-d. Metoda je zmožna 90-odstotne natančnosti. Z uporabo mreže višinskih vrednosti in optičnega toka smo v drugem postopku cenili morebitne premike na zemeljskem površju. V nasprotju s prvo metodo ta omogoča zaznavo premikov glede na ravnino xy. Natančnost zaznave premikov je 78-odstotna. Kombinacija obeh metod zagotavlja učinkovito zaznavo ujemanja lokalnih lastnosti oblakov točk ter opisa razlik.
Ključne besede: računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, LiDAR, zaznava sprememb, optični tok, drevo k-d
Objavljeno v DKUM: 12.09.2013; Ogledov: 2308; Prenosov: 193
Celotno besedilo (10,21 MB) |
38. LIDAR tehnologija pri planiranju, projektiranju, vzdrževanju in upravljanju v gradbeništvu ter ekonomska upravičenostKatja Ježovnik, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga obravnava kratko predstavitev vodotokov in poplav v Sloveniji, pridobivanje podatkov za hidravlične analize in pridobivanje podatkov s tehnologijo LIDAR. Predstavljene so metode, ki so jih uporabljali včasih in kako le-te povezujejo z novejšo tehnologijo danes. V zaključku sledi konkreten primer simulacij poplav na reki Muri in kakšne posledice bi s seboj prinesle, prav tako je opisana ekonomska upravičenost tehnologije LIDAR.
Ključne besede: geodezija, poplave, Mura, geografski informacijski sistem, digitalni model terena, tehnologija LIDAR
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2542; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,58 MB) |
39. |
40. ISKANJE NEPOKRITIH DELOV TERENA V PODATKIH LiDARMonika Osojnik, 2013, diplomsko delo Opis: LiDAR je sodobna tehnologija daljinskega zaznavanja, ki s pomočjo laserske svetlobe omogoča hitro in natančno zajemanje podatkov o zemeljskem površju in objektih na njem. Zaradi slabe odbojnosti svetlobe na vodnih področjih in zaradi ovir, ki zakrivajo okolico, sistemi LiDAR pogosto ne zajamejo celovite slike površja. Zaradi kasnejših prostorskih analiz, temelječih na podatkih LiDAR, je smiselno takšne dele v podatkih LiDAR pravočasno odkriti in odpraviti.
V tem diplomskem delu predstavljamo učinkovito metodo za zaznavo nepokritih delov površja v podatkih LiDAR. Vhodne točke LiDAR najprej razporedimo v mrežo enakomernih celic. V tej mreži določimo celice, ki ne vsebujejo nobene točke (prazne celice) in jih povežemo v regije. Vektorsko predstavitev nepokritih predelov površja dosežemo tako, da celice regij povežemo v mnogokotnik. Učinkovitost predstavljene metode dokažemo z eksperimenti.
Ključne besede: LiDAR, računalniška geometrija, algoritem polnjenja regij
Objavljeno v DKUM: 28.06.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 148
Celotno besedilo (12,08 MB) |
