Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava fotonapetostni potencial izbranega območja. Pri tem je uporabljena metoda, ki fotonapetostni potencial določi v štirih kategorijah: kot fizični, geografski, tehnični in ekonomski potencial. Doktorska disertacija fotonapetostni potencial obravnava celostno, to je tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega vidika. Posamezni potenciali so se določili na osnovi 20 letnega povprečja meritev gostote globalnega in difuznega sončnega sevanja na vodoravno površino v bližini obravnavanega območja. Ekonomski potencial je bil določen ob upoštevanju urnega gibanja cen električne energije za obdobje sedmih let. Pokazan je vpliv orientacije in naklona površin na fotonapetostni potencial za vsako kategorijo potenciala. Na osnovi rezultatov izračunov maksimalne vrednosti potencialov ob spreminjanju konfiguracije površine je bila določena optimalna konfiguracija fotonapetostnega sistema za vsak posamezen potencial. Poleg te metode je predstavljena tudi optimizacijska metoda diferenčna evolucija, ki določi optimalno konfiguracijo na inovativen in hiter način. Za vsak posamezen potencial je na digitalnem modelu površja, generiranem iz podatkov LiDAR prikazano, katera območja imajo največji potencial. Poudarek je na strehah. Iz površin, ki bi bile potencialno primerne za inštalacijo fotonapetostnega sistema, je izračunan posamezni potencial za vsak mesec v letu, za celotno leto in letno povprečje. Pri tem je upoštevano tudi senčenje okolice. Ugotovljeno je, da ima cena električne energije na ekonomski potencial fotonapetostnega sistema velik vpliv. To ima za posledico tudi spremembo parametrov optimalne konfiguracije v primerjavi z metodo, ki za določitev optimalnih parametrov konfiguracije fotonapetostnih sistemov upošteva zgolj maksimalno proizvodnjo električne energije oz. tehničnega potenciala.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fotonapetostni potencial, ekonomski potencial, LiDAR, optimizacija, optimalna konfiguracija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2021; Ogledov: 1446; Prenosov: 169
Celotno besedilo (18,88 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno snovanje in oblikovanje pretvornika navzgor, ki smo ga krmilili z pulzno širinskim modulatorjem z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D. Namen magistrske naloge je bil sistemsko oblikovanje in načrtovanje sheme ter izdelava ustreznega tiskanega vezja, ki bo primerno za avtomobilsko industrijo in bo imelo ustrezne komponente ter bo delovalo skladno s standardi funkcionalne varnosti v avtomobilski industriji. Na področju funkcionalne varnosti smo se želeli čim bolj približati varnostnim zahtevam avtomobilske industrije, zato smo naredili varnostno analizo ASIL in FMEA za nadaljnje izboljšave. Magistrsko delo vsebuje še postopek izdelave tiskanega vezja v programu Altium Designer in izvedbo eksperimentalnih meritev valovitosti toka in izhodne napetosti.
Ključne besede: močnostna elektronika, funkcionalna varnost, pretvornik navzgor, LiDAR sistemi, vodenje, ISO 26262.
Objavljeno v DKUM: 26.02.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju. Pri tem geografsko območje opisujejo visokoločljivostni podatki laserskega zajema LiDAR. Najprej ob vključitvi podatkov iz javnih prostorskih baz z algoritmom rekonstrukcije na osnovi 3D Boolovih operacij nad polprostori generiramo 3D trikotniške modele stavb. Pri tem vsakemu trikotniku določimo pripadajoč material. Trikotniki posameznega modela določajo zunanji ovoj stavbe. Modele stavb združimo z modeloma reliefa in vegetacije, ki sta prav tako generirana iz podatkov LiDAR, s čimer določimo geometrijske lastnosti okolja. Sledi izračun toplotne obremenitve stavb, ki ga izvedemo za vsak časovni korak v izbranem obdobju. Za posamezen trikotnik izračunamo vidno nebo, ovrednotimo sončno obsevanje ter na podlagi temperaturne razlike in fizikalnih lastnosti materialov izračunamo prenos toplote v danem časovnem trenutku. Izračun toplotne obremenitve stavb nato paraleliziramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA. V eksperimentalnem delu pokažemo uporabnost predlaganega algoritma za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju, pri čemer izvedemo tako dolgoročno kot kratkoročno napovedovanje na podlagi meteorološke napovedi. V primerjavi s sorodnimi algoritmi lahko dosežemo vsaj za 10 % bolj točne rezultate, pri čemer je predlagan algoritem tudi manj občutljiv na nižjo gostoto podatkov LiDAR. Na GPE je v primerjavi s CPE možno več kot 60-krat hitrejše izvajanje, kar predstavimo na koncu eksperimentalnega dela.
Ključne besede: paralelno računanje, GPGPU, CUDA, LiDAR, modeli stavb, toplotna obremenitev, prenos toplote, računalniške simulacije
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1978; Prenosov: 398
Celotno besedilo (19,98 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno v DKUM: 27.03.2018; Ogledov: 2293; Prenosov: 334
Celotno besedilo (3,16 MB)