| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizični, geografski, tehnični, in ekonomski potencial za optimalno konfiguracijo fotonapetostnih sistemov s pomočjo digitalnih posnetkov območja
Primož Mavsar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava fotonapetostni potencial izbranega območja. Pri tem je uporabljena metoda, ki fotonapetostni potencial določi v štirih kategorijah: kot fizični, geografski, tehnični in ekonomski potencial. Doktorska disertacija fotonapetostni potencial obravnava celostno, to je tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega vidika. Posamezni potenciali so se določili na osnovi 20 letnega povprečja meritev gostote globalnega in difuznega sončnega sevanja na vodoravno površino v bližini obravnavanega območja. Ekonomski potencial je bil določen ob upoštevanju urnega gibanja cen električne energije za obdobje sedmih let. Pokazan je vpliv orientacije in naklona površin na fotonapetostni potencial za vsako kategorijo potenciala. Na osnovi rezultatov izračunov maksimalne vrednosti potencialov ob spreminjanju konfiguracije površine je bila določena optimalna konfiguracija fotonapetostnega sistema za vsak posamezen potencial. Poleg te metode je predstavljena tudi optimizacijska metoda diferenčna evolucija, ki določi optimalno konfiguracijo na inovativen in hiter način. Za vsak posamezen potencial je na digitalnem modelu površja, generiranem iz podatkov LiDAR prikazano, katera območja imajo največji potencial. Poudarek je na strehah. Iz površin, ki bi bile potencialno primerne za inštalacijo fotonapetostnega sistema, je izračunan posamezni potencial za vsak mesec v letu, za celotno leto in letno povprečje. Pri tem je upoštevano tudi senčenje okolice. Ugotovljeno je, da ima cena električne energije na ekonomski potencial fotonapetostnega sistema velik vpliv. To ima za posledico tudi spremembo parametrov optimalne konfiguracije v primerjavi z metodo, ki za določitev optimalnih parametrov konfiguracije fotonapetostnih sistemov upošteva zgolj maksimalno proizvodnjo električne energije oz. tehničnega potenciala.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fotonapetostni potencial, ekonomski potencial, LiDAR, optimizacija, optimalna konfiguracija
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (18,88 MB)

2.
Razvoj sistema detekcije objektov za avtonomna vozila z uporabo tehnologije LiDAR
Peter Fekonja, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba LiDAR sistemov in globokega učenja v kontekstu avtonomnih vozil. Delo vključuje teoretično in eksperimentalno delo. V teoretičnem delu predstavimo aktualne rešitve za razvoj LiDAR sistemov, najpogosteje uporabljene pristope za globoko učenje in metode obdelave LiDAR točkovnih oblakov z nevronskimi mrežami. Prav tako so predstavljeni aktualni senzorski sistemi na trenutni generaciji avtonomnih vozil, podatkovne baze namenjene učenju nevronskih mrež za uporabo v avtonomnih vozilih in trenutna generacija nizkocenovnih LiDAR senzorjev. V eksperimentalnem delu naloge je podrobno predstavljena zmogljivost Livox Mid-40 LiDAR sistema ter njegova uporaba v lastni rešitvi za detekcijo objektov v prometu. Podrobno je predstavljen razvoj lastne nevronske mreže kot klasifikatorja, razvoj lastnega pristopa za lokalizacijo objektov in primerjava naših rešitev z že obstoječimi pristopi. Naš pristop k lokalizaciji objektov je dosegal boljše ali primerljive rezultate z obstoječimi metodami, v kombinaciji z našim klasifikatorjem pa bistveno slabše rezultate od trenutnih enovitih modelov nevronskih mrež s prenosom znanja.
Ključne besede: LiDAR, Livox Mid-40, avtonomna vozila, globoko učenje, klasifikacija, lokalizacija
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 381; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

3.
Razvoj funkcionalno varnih sistemov z uporabo orodja c2000 SafeTI na primeru vodenja sistema močnostne elektronike
Ferdin Shotani, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno snovanje in oblikovanje pretvornika navzgor, ki smo ga krmilili z pulzno širinskim modulatorjem z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D. Namen magistrske naloge je bil sistemsko oblikovanje in načrtovanje sheme ter izdelava ustreznega tiskanega vezja, ki bo primerno za avtomobilsko industrijo in bo imelo ustrezne komponente ter bo delovalo skladno s standardi funkcionalne varnosti v avtomobilski industriji. Na področju funkcionalne varnosti smo se želeli čim bolj približati varnostnim zahtevam avtomobilske industrije, zato smo naredili varnostno analizo ASIL in FMEA za nadaljnje izboljšave. Magistrsko delo vsebuje še postopek izdelave tiskanega vezja v programu Altium Designer in izvedbo eksperimentalnih meritev valovitosti toka in izhodne napetosti.
Ključne besede: močnostna elektronika, funkcionalna varnost, pretvornik navzgor, LiDAR sistemi, vodenje, ISO 26262.
Objavljeno: 26.02.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu
Grega Drole, 2020, diplomsko delo

Opis: Predstavljen je razvoj Android mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero želimo olajšati uporabniku dostop do podatkov slovenskega katastra jam. Na začetku razvoja aplikacije smo preučili že obstoječe aplikacije. Sledila je pretvorba in strukturiranje razpoložljivih podatkov, ki bodo uporabljeni v aplikaciji. Nato smo opisali same funkcionalnosti aplikacije ter predstavili njen uporabniški vmesnik. Na koncu smo predstavili še razvoj ključnih delov aplikacije kot način shranjevanja in pridobivanja podatkov in prikazovanje jam na kartah različnih podlag (topografske, lidar, ortofoto).
Ključne besede: kras, jame, jamarstvo, kataster jam, Android, React Native, aplikacija, LIDAR
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
Algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju
Marko Bizjak, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju. Pri tem geografsko območje opisujejo visokoločljivostni podatki laserskega zajema LiDAR. Najprej ob vključitvi podatkov iz javnih prostorskih baz z algoritmom rekonstrukcije na osnovi 3D Boolovih operacij nad polprostori generiramo 3D trikotniške modele stavb. Pri tem vsakemu trikotniku določimo pripadajoč material. Trikotniki posameznega modela določajo zunanji ovoj stavbe. Modele stavb združimo z modeloma reliefa in vegetacije, ki sta prav tako generirana iz podatkov LiDAR, s čimer določimo geometrijske lastnosti okolja. Sledi izračun toplotne obremenitve stavb, ki ga izvedemo za vsak časovni korak v izbranem obdobju. Za posamezen trikotnik izračunamo vidno nebo, ovrednotimo sončno obsevanje ter na podlagi temperaturne razlike in fizikalnih lastnosti materialov izračunamo prenos toplote v danem časovnem trenutku. Izračun toplotne obremenitve stavb nato paraleliziramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA. V eksperimentalnem delu pokažemo uporabnost predlaganega algoritma za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju, pri čemer izvedemo tako dolgoročno kot kratkoročno napovedovanje na podlagi meteorološke napovedi. V primerjavi s sorodnimi algoritmi lahko dosežemo vsaj za 10 % bolj točne rezultate, pri čemer je predlagan algoritem tudi manj občutljiv na nižjo gostoto podatkov LiDAR. Na GPE je v primerjavi s CPE možno več kot 60-krat hitrejše izvajanje, kar predstavimo na koncu eksperimentalnega dela.
Ključne besede: paralelno računanje, GPGPU, CUDA, LiDAR, modeli stavb, toplotna obremenitev, prenos toplote, računalniške simulacije
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (19,98 MB)

6.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastrukture
Jani Ferčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih. V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 640; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

7.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 1290; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

8.
Vizualizacija odseka vodotoka za namene hidrološko hidravlične presoje
Irena Antolin, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je izdelana hidrološko hidravlična analiza odseka vodotoka na podlagi geodetskih podatkov pridobljenih s posnetka LIDAR ter po klasičnih geodetskih metodah na terenu. Geodetski podatki so obdelani s pomočjo programa AutoCAD Civil 3D in preneseni v program HEC-RAS, kjer je izvedena hidrološko hidravlična analiza na primeru Hočkega potoka. Namen magistrskega dela sta prikaz obdelave geodetskih podatkov in njihova uporaba v hidrološko hidravličnih presojah ter 3D-prikaz pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: hidrologija, LIDAR, AutoCAD Civil 3D, hidravlična analiza, HEC-RAS
Objavljeno: 23.03.2018; Ogledov: 894; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

9.
Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDAR
Denis Horvat, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 908; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (11,60 MB)

10.
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Gregor Samsa, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena naprava za mobilno lasersko skeniranje, možni načini in razvoj uporabe različnih laserskih skenerjev in izpostavili prednosti, ki jih tehnologija prinaša uporabniku. V diplomski nalogi smo poudarili uporabo mobilnih laserskih skenerjev v avtocestnem prometu. Ugotovili smo, da je lasersko skeniranje, na avtocestnem odseku, kjer smo izvajali meritve, velik doprinos k hitremu, natančnemu prikazu potrebnih podatkov. S pomočjo teh podatkov, bi lahko ob prometnih zastojih uvajali tako imenovan hard shoulder running, ki bi ga lahko prevedli, kot ustvariti dodaten pas. Namen je, da lahko upravljalec ob relativno nizki ceni, ob določenih časih, na določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti dodaten pas. S tem bi lahko povečali kapaciteto avtocestnega odseka, kadar bi to bilo potrebno.
Ključne besede: lasersko skeniranje, sferično snemanje, aktivno vodenje prometa, LiDAR
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 581; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici