Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Automatic building reconstruction from laser-scanned data remains a challenging research topic due to buildings’ roof complexity and sparse data. A novel automatic building reconstruction methodology, based on half-spaces and a height jump analysis, is presented in this paper. The proposed methodology is performed in three stages. During the preprocessing stage, the classified input point cloud is clustered by position to obtain building point sets, which are then evaluated to obtain half-spaces and detect height jumps. Half-spaces represent the fundamental shape for generating building models, and their definition is obtained from the corresponding segment of points that describe an individual planar surface. The detection of height jumps is based on a DBSCAN search within a custom search space. During the second stage, the building point sets are divided into sub-buildings in such a way that their roofs do not contain height jumps. The concept of sub-buildings without height jumps is introduced to break down the complex building models with height jumps into smaller parts, where shaping with half-spaces can be applied accurately. Finally, the sub-buildings are reconstructed separately with the corresponding half-spaces and then joined back together to form a complete building model. In the experiments, the methodology’s performance was demonstrated on a large scale and validated on an ISPRS benchmark dataset, where an RMSE of 0.29 m was obtained in terms of the height difference.
Ključne besede: LiDAR point cloud, building reconstruction, half-spaces, Boolean operations
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 59; Prenosov: 1
Celotno besedilo (13,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu je opisana implementacija mobilne aplikacije za operacijski sistem Android, ki na pametnem telefonu prikaže oblak točk svetlobnega zaznavanja in merjenja (ang. Light Detection and Ranging – LiDAR). Aplikacija omogoča premikanje po navideznem prostoru in pri vizualizaciji točk s pomočjo očal za navidezno resničnost (ang. Virtual Reality – VR) omogoča prepričljivejšo izkušnjo realnega okolja. Najcenejša očala so na trgu dostopna že za 15 €. S testiranjem aplikacije smo preverili njeno uporabnost in omejitve. Ugotovili smo, da se glede na zahtevnost pogleda pri upodabljanju večjih oblakov točk pojavijo večje razlike v hitrosti upodabljanja. V našem primeru smo pri merjenju števila sličic na sekundo (ang. frames per second – fps) pri oblaku z 1.000.000 točkami v osnovnem pogledu izmerili 54 fps, v pogledu VR pa 24 fps.
Ključne besede: LiDAR, oblak točk, očala, navidezna resničnost, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 5
Celotno besedilo (7,85 MB)

Opis: Kmetijski robot FarmBeast je nastal v okviru obštudijskega dela študentov treh fakultet Univerze v Mariboru. V nadaljevanju diplomske naloge je opisan postopek ustvarjanja algoritma za načrtovanje in sledenje poti ob avtonomni vožnji robota. Naloga robota je, da se avtonomno vozi po polju koruze in ob tem načrtuje pot, kateri bo kasneje sledil. Postopek opisa zajema spoznavanje strojnega dela opreme, predvsem senzorjev, kot so LiDAR, IMU, inkrementalni dajalnik, itd., ki so ključni faktor, da se lahko robot avtonomno premika ter programskega dela, ki je rezultat našega dela. Programske kode so zapisane v programskem jeziku C++, ki je eden najbolj razširjenih jezikov in je priporočljiv za programiranje v meta operacijskem sistemu ROS. ROS deluje na operacijskem sistemu LINUX, na katerem smo uporabljali tudi 3D simulacijsko okolje Gazebo in grafični vmesnik Rviz.
Ključne besede: FarmBeast, LiDAR, ROS, Gazebo
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 286; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,15 MB)

Opis: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava fotonapetostni potencial izbranega območja. Pri tem je uporabljena metoda, ki fotonapetostni potencial določi v štirih kategorijah: kot fizični, geografski, tehnični in ekonomski potencial. Doktorska disertacija fotonapetostni potencial obravnava celostno, to je tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega vidika. Posamezni potenciali so se določili na osnovi 20 letnega povprečja meritev gostote globalnega in difuznega sončnega sevanja na vodoravno površino v bližini obravnavanega območja. Ekonomski potencial je bil določen ob upoštevanju urnega gibanja cen električne energije za obdobje sedmih let. Pokazan je vpliv orientacije in naklona površin na fotonapetostni potencial za vsako kategorijo potenciala. Na osnovi rezultatov izračunov maksimalne vrednosti potencialov ob spreminjanju konfiguracije površine je bila določena optimalna konfiguracija fotonapetostnega sistema za vsak posamezen potencial. Poleg te metode je predstavljena tudi optimizacijska metoda diferenčna evolucija, ki določi optimalno konfiguracijo na inovativen in hiter način. Za vsak posamezen potencial je na digitalnem modelu površja, generiranem iz podatkov LiDAR prikazano, katera območja imajo največji potencial. Poudarek je na strehah. Iz površin, ki bi bile potencialno primerne za inštalacijo fotonapetostnega sistema, je izračunan posamezni potencial za vsak mesec v letu, za celotno leto in letno povprečje. Pri tem je upoštevano tudi senčenje okolice. Ugotovljeno je, da ima cena električne energije na ekonomski potencial fotonapetostnega sistema velik vpliv. To ima za posledico tudi spremembo parametrov optimalne konfiguracije v primerjavi z metodo, ki za določitev optimalnih parametrov konfiguracije fotonapetostnih sistemov upošteva zgolj maksimalno proizvodnjo električne energije oz. tehničnega potenciala.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fotonapetostni potencial, ekonomski potencial, LiDAR, optimizacija, optimalna konfiguracija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 134
Celotno besedilo (18,88 MB)