| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KORISTI UVEDBE REŠITVE NAVISION, NA PRIMERU PODJETJA INTEGRAL LENDAVA D.D.
Andrej Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Uvedba celovite rešitve je za podjetja velik finančni zalogaj in lahko traja več mesecev ali celo več let. Zagotovo so cilji vsakega podjetja, ki pristopi k projektu koristi, ki bi morale biti ob zaključku projekta večje od stroškov, ki so bili potrebni za izvedbo projekta. Podjetja z investicijami v informacijske sisteme pričakujejo večjo konkurenčnost, nižje stroške dela, optimalnejši poslovni proces, izboljšanje kakovosti, zagotavljanje potrebnih informacij vodstvu, itn. V želji za uspehom pa premalo upoštevajo dejavnike, ki so ključnega pomena za uspešno izvedbo implementacije. Med pomembnejše ključne dejavnike uvajanja uvrščamo podporo vodstva, prenovo poslovnih procesov, ustreznost strojne opreme, izobraževanje, vključevanje končnih uporabnikov, hitro implementacijo. Celotni projekt je lahko hitro ogrožen, če se pojavijo težave le na enem od navedenih področij. Navedeni dejavni so bili ključnega pomena tudi pri uvedbi rešitve Navision v podjetje Integral. Kritična točka pri uvedbi rešitve v Integralu je bila neodločnost vodstva, ki je skoraj ogrozilo ves projekt le kak teden pred pričetkom produkcije. Rezultat raziskave o uvedbi ERP rešitev v podjetju Integral je pokazal, da so koristi večje od vložka. Koristi so prikazane po področjih in z različnimi metodami. Glede na koristi je zagotovo ena izmed pomanjkljivosti uvedbe ta, da se implementacija ni zgodila že prej.
Ključne besede: ERP, Microsoft Dynamics NAV, implementacija, koristi uvedbe, ključni dejavniki, stroški uvedbe, Integral Lendava d.d.
Objavljeno: 18.06.2009; Ogledov: 2780; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
REFORMIRANI POPIS PREMOŽENJA IZ LETA 1770 KOT VIR ZA VASI MOSTJE, BANUTA, GENTEROVCI, RADMOŽANCI, KAMOVCI IN ŽITKOVCI
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak kraj ima svojo zgodovino, ki je svojevrstna. Namen diplomskega dela je tako v prvi vrsti predstaviti zgodovino rojstnega kraja in njegovih okoliških vasi ter analizirati in interpretirati zgodovinski vir, popis premoženja iz leta 1770. Najprej je podan zgodovinski pregled zemljiškega gospostva in podeželskega mesta Dolnja Lendava (Alsólendva) ter sodnega okoliša Hetés. Obravnavana naselja: Mostje, Banuta, Genterovci, Radmožanci, Kamovci in Žitkovci, so namreč spadala pod njuno oblast. Sledi opis uvedbe enotnega urbarja Marije Terezije in devet vprašalnih točk, ki sta se zgodila neposredno pred letom 1770. Osrednji del pa je poglavje, ki obravnava vsako posamično naselje. Kratkemu zgodovinskemu pregledu vasi sledi analiza popisa premoženja iz leta 1770, ki daje vpogled v premoženje podložnikov, nudi podatke o številu prebivalcev, hkrati pa daje tudi podatke o tem ali so v vasi živeli le podložniki ali so bili med prebivalci tudi plemiči, osebno svobodni kmetje ali uslužbenci gospostva. Nazadnje je podana še komparativna sinteza podatkov v popisu premoženja, ki je predstavljena grafično in tabelarično. V prvi vrsti nudi primerjavo premoženja in prebivalstva po vaseh. Podani pa so tudi podatki o tem, kolikšno je bilo premoženje enega podložnega gospodarja.
Ključne besede: popis premoženja, Mostje, Banuta, Genterovci, Radmožanci, Kamovci, Žitkovci, Dolnja Lendava, Hetés
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1886; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

3.
OBČINA LENDAVA KOT UČILNICA V NARAVI
Laura Gerenčer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zasnovana učilnica v naravi za ožje območje Občine Lendava. Učilnica v naravi predstavlja inovativni pristop k pouku, ki pomeni pouk na prostem oz. povsod tam, kjer se lahko iz okolja kaj naučimo. Na območju Občine Lendava so tako njene zgodovinske in geografske poteze kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene; torej pri pouku zgodovine in geografije, prav tako pa za ostale obiskovalce kraja. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča terenskega dela, učnih poti in učilnice v naravi kot podlaga za pravilno razumevanje in zasnovo učilnice v naravi. Znotraj učilnice v naravi je nato zasnovanih 19 učnih točk, ki prikazujejo bistvene zgodovinske, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja. K vsaki od učnih točk so dodani učni cilji iz učnih načrtov geografije in zgodovine za osnovno šolo in splošno gimnazijo ter primeri nalog ob obisku posamezne točke.
Ključne besede: Občina Lendava, učilnica v naravi, terensko delo, učna pot
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1992; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (37,80 MB)

4.
ANALIZA IN IZBOLJŠAVE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKEGA VIDIKA REŠITEV OBČINE LENDAVA
Boštjan Orban, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo analizirali trenutno spletno rešitev občine Lendava, komunikacijo med zaposlenimi in komunikacijo občinske uprave ter občanom občine Lendava preko občinske spletne strani. Potek komunikacije smo predstavili s modeli sporazumevanja, ki so del notacije BPMN 2.0. To grafično notacijo uporabljamo za modeliranje poslovnih procesov, kot tudi delovnih tokov. Na podlagi pridobljenih podatkov in informacij smo skušali najti primerne rešitve in izboljšave na področju komunikacij ter pripraviti ustrezno spletno rešitev. Za izdelavo rešitve smo uporabili WordPress, ki je sistem za upravljanjem s spletnimi vsebinami ter njegovimi vtičniki, ki jih WordPress ponuja. Spletno rešitev pa smo predstavili tudi občanom in občankam občine Lendava, ki so rešitev ovrednotili s pomočjo ankete.
Ključne besede: komunikacija, e-komuniciranje, modeli sporazumevanja, BPMN 2.0, občina Lendava, IK vidik, spletna rešitev, CMS, sodobni načini komuniciranja
Objavljeno: 13.09.2011; Ogledov: 1522; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
FINANCIRANJE OBČIN V REPUBLIKI SLOVENIJI (NA PRIMERU OBČINE LENDAVA)
Vesna Marton, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Lokalne samouprave za izvrševanje nalog potrebujejo finančna sredstva. Financirajo se iz lastnih virov, državno izravnavo in z zadolževanjem. V diplomskem seminarju predstavljam proračun občine Lendava, z razčlenitvijo prihodkovne in odhodkovne strani proračuna občine, predstavitev pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije in obravnava aktualnih problemov na lokalni ravni ter vloga občine pri razreševanju problemov.
Ključne besede: lokalna samouprava, financiranje občin, občina Lendava
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1152; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

6.
ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST V OBČINI LENDAVA S POVDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
Simon Söke, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstavitev zimskega vzdrževanja strmin v Občini Lendava, prikazati delovne procese, materiale in delovne stroje, ki so v redni uporabi, ter predstavitev problematike in rešitev pri tem vzdrževanju. Vzdrževanje strmin je zelo zahtevno in zahteva veliko znanja, saj lahko nepravilno vzdrževanje povzroča številne težave pri odvijanju zimskega prometa, prav tako pa lahko nastane škoda tudi na okolici. Na podlagi analize obstoječega stanja so v zaključnem delu podani nekateri predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja na celotnem področju strmin, pozitivni pa bi bili tudi na ekonomskem vidiku.
Ključne besede: ceste, vzdrţevanje, zimska sluţba, posipni materiali, optimizacija, Občina Lendava
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1830; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

7.
METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754-1758
Bernadetta Horvath, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava upravno ureditev Kraljevine Madžarske v terezijanskem času s poudarkom na županiji Zala. Posebej je predstavljeno sodstvo na Madžarskem v tej dobi. Osrednji del naloge zajema sodni proces med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava v letih 1754–1758. Sprožila ga je lastnica beltinskega gospostva baronica vdova Helena Csáky zoper kneza Pavla Antona Esterházyja. Motila jo je neustrezna meja med obema gospostvoma. Nepravilnosti na mejnem področju so se začele že v začetku 18. stoletja in se odtlej stopnjevale. Poskušal jih je rešiti že njen oče general L. Ebergényi, a zaman. Proces temelji na zaslišanju več sto prič, ki so izpričale, da je prava meja med gospostvoma stara struga reke Ledave. Županijsko sodišče je razsodilo temu ustrezno v dobro Csákyjeve.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja; terezijanska doba; sodni proces 1754–1758; gospostvo Beltinci; gospostvo Dolnja Lendava; Csáky; Esterházy
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 1525; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO GORNJA LENDAVA V ZGODNJEM NOVEM VEKU IN DO LETA 1862
Damijan Grlec, 2012, diplomsko delo

Opis: Zemljiško gospostvo Gornja Lendava je bilo skupaj z istoimenskim močno utrjenim gradom, sedežem veleposesti, skozi celoten srednji in zgodnji novi vek izpostavljeno številnim nevšečnostim, ki jih je pogojevala njegova obmejna lega. Skozi celoten čas je bilo zato na udaru različnih vojska in idealna točka za plenjenje in povračilne ukrepe štajerskih plemičev. Zidano grajsko poslopje sega v 13. stoletje, samo zemljišče pa se omenja že veliko prej. Prelomno je leto 1208, ko posest dobi v roke župan Nikolaj iz Železnega. Nato si v dolgi vrsti sledijo različni lastniki, dokler leta 1365 na to izjemno pomembno strateško posest ne pridejo gospodje Seči. Ti so pustili tukaj svoj trajen pečat, saj so posestniki teh krajev skupaj s svojo izvorno slovaško vejo Rima-Sečiji vse do leta 1685, ko se zadnjič omenjajo v listinah. Sečiji so bili ena najpomembnejših madžarskih plemiških rodbin in so uspeli v svojih rokah združiti kar štiri kronske posesti: Gornjo Lendavo, Dobro, Mursko Soboto in Monošter. Posest se je po izumrtju zadnjega Sečija Gornjelendavskega začela deliti in v nekaj porokah prešla v roke drugih plemiških rodbin: Salmov, baronov Poppel Lobkovice in na koncu grofov Batthyány. Rima-Sečiji so bili baroni, šele pred sredo 17. stoletja so bili povzdignjeni v grofe. Grofje so skupaj z okoliškim plemstvom vodili obrambo zahodnih predelov Madžarske pred Turki, nemajhno vlogo pa so odigrali v času verskih sporov, ko so najprej aktivno širili novo vero, nato pa le nekaj let pred izumrtjem začeli s katoliško obnovo. Sledijo jim razni vmesni lastniki, dokler si pravic nad zemljiškim gospostvom ni pridobila grofovska rodbina Nádasdy. Eden od članov rodbine, Franc IV., je bil poročen z edino hčerko zadnjega Rima-Sečija. Grofom je uspelo to posest pridobiti okrog leta 1689 in od takrat so bili lastniki te zemljiške posesti, vse dokler je niso prodali leta 1856. Grofje Nádasdy niso živeli na gradu, pač pa so tu bivali občasno. Grajsko poslopje so temeljito spremenili in mu dali današnji baročni videz. Nadaljevali so tudi s katoliško obnovo in bili bogati dobrotniki svojih patronatskih cerkva. V njihovem času je bila turška nevarnost že mimo, v te kraje se je po dolgih stoletjih vojska in pustošenja naselil mir.
Ključne besede: zgodovina, Goričko, Gornja Lendava, Dobra, Murska Sobota, Rakičan, grofje Széchy, grofje Batthyány, grofje Nádasdy, reformacija, protireformacija, turški vpadi, zgodnji novi vek
Objavljeno: 01.02.2013; Ogledov: 2079; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

9.
ŠPORT IN TURIZEM - BADMINTON KOT NAČIN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA
Sonja Kičić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam medsebojni vpliv turizma in športa, s poudarkom na badmintonu. S pomočjo ankete sem raziskala, kaj menijo domačini o turizmu in športu v občini. Turizem in šport sprožata pozitivne in negativne učinke. Občina spodbuja razvoj turizma v Lendavi, prebivalci pa so naklonjeni razvoju športa.
Ključne besede: Turizem, šport in rekreacija, badminton, soodvisnost športa in turizma, pomen turizma v občini Lendava, pozitivni vplivi športa in turizma.  
Objavljeno: 06.08.2015; Ogledov: 437; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG
Danijela Krpič, 2015, diplomsko delo

Opis: Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Goričkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se sčasoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 začele voditi cerkvene matične knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih matičnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Dolič. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvojčkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poročne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih matičnih knjig dobimo vpogled v kulturo in običaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.
Ključne besede: Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene matične knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 602; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici