| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko delo
Gregor Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Pozor, dvoživke na cesti - Monitoring dvoživk na črni točki ob Ledavskem jezeru
Polonca Hüll, 2016, diplomsko delo

Opis: Doživke spadajo med eno izmed najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Velik del krivde za to gre pripisati človeku. Ta v naravni habitat dvoživk in tudi drugih živali posega na več različnih načinov. Izgradnja cest in cestni promet je eden izmed vzrokov, ki lahko drastično vpliva na lokalno populacijo dvoživk. Pri dvoživkah ta največkrat prečka pot selitve do mrestišč. Takšno točko, kjer cesta prečka selitveno pot in kjer prihaja do množičnih povozov imenujemo črna točka. Ozaveščenost ljudi o ogroženosti dvoživk narašča, zato je tudi informacij o črnih točkah in akcij reševanja dvoživk vedno več. Namen diplomske naloge je popis vrst in število živih dvoživk, ki prečkajo cesto, se ustavijo ob zaščitni mreži in uporabljajo podhode na cestnem odseku Cankova-Kuzma ob Ledavskem jezeru. V raziskavi sem ugotovila, da je na raziskovalnem področju prisotnih šest vrst dvoživk: navadna krastača (Bufo bufo), rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), zelena žaba (Phelophylax spp.), zelena rega (Hyla arborea), navadni pupek (Lissotriton vulgaris) in veliki pupek (Triturus carnifex). Ugotovila sem, da se je število dvoživk, ki se ustavijo ob mreži in ki uporabljajo podhode povečalo, v letu 2005 sem ob mreži popisala 3934 dvoživke v letu 2011 pa kar 6294. Prav tako sem popisala večje število dvoživk, ki za prečkanje ceste uporabljajo podhode. V letu 2005 je podhode uporabilo 1483 dvoživk, v letu 2011 pa 1706 dvoživk. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepam, da začasna zaščitna mreža in podhodi pomagajo pri ohranitvi populacije.
Ključne besede: dvoživke, selitev, črna točka, popis dvoživk, Ledavsko jezero
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2335; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici