Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Velenje je izrazito modernistično mesto, ki je svoj največji razvoj doživelo po drugi svetovni vojni. Sočasno se je razvijalo s premogovništvom, na hiter razvoj industrije pa je kazalo tudi podjetje Gorenje d. d. Vseskozi je bila v mestu težava predvsem pomanjkanje kvalitetnih poslovnih objektov, ki bi bili naklonjeni tako večjim kot tudi manjšim podjetjem. V predstavljenem projektu smo se poskušali dotakniti te problematike. Magistrsko delo obravnava območje med obema gradovoma in Vilo Herberstein. To območje leži tesno ob Šaleški cesti, ki je pomembna prometna povezava osrednje Slovenije s Koroško. V neposredni bližini je mestno središče z vsemi upravnimi objekti, avtobusna postaja in pošta. Prostor, ki ponuja veliko priložnosti, smo skrbno preučili in ugotovili, da je na omenjeni lokaciji potreben objekt, ki z dobro zasnovo upošteva že grajeno mestno strukturo in mestu omogoča nadaljnji razvoj. Objekt obsega raznolike in kvalitetne bivalne enote, ki so v prvi vrsti namenjene uporabnikom poslovnega objekta. Slednji zajema različne tipe pisarn, znotraj katerih je ustvarjen večnamenski skupen prostor. Dodatno kvaliteto daje kompleksu pester javni program s trgovinami in drugo tržno ter ponudbeno cono za obiskovalce, kar objektu prinaša nenehno gibanje in življenje. Celoten projekt je zasnovan tako, da smo z umestitvijo novega volumna poudarili zgodovinsko pomembne okoliške objekte, z ureditvijo zunanjega prostora in dodajanjem novih programov pa smo poskusili ohraniti kvaliteto zelenega, zračnega in modernega mesta.
Ključne besede: Poslovno-stanovanjski center, Šaleška cesta, Velenje, Vila Herberstein, Velenjski grad, Šaleški grad, trgovska cona, poslovna cona, stanovanjska cona, modernizem, Le Corbusier
Objavljeno v DKUM: 01.12.2016; Ogledov: 1772; Prenosov: 421
Celotno besedilo (33,21 MB)

Opis: V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za edina takšna mesta pri nas. Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga. Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard. To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru. Velenje, ki danes velja za »mesto moderne«, je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
Ključne besede: Velenje, urbanistični načrt, premogovnik Velenje, industrializacija, Le Corbusier, Strmecki, Trenz, Korpnik in Vučina, razvoj mesta Velenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3210; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,91 MB)