Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (954,10 KB)

Opis: Povezane nepremičnine so pravni institut, s katerim je v pravni praksi mogoče rešiti nešteto situacij, ki bi brez instituta povezanih nepremičnin lahko ljudem povzročale veliko preglavic, saj na preprost način rešujejo prenos lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se zaradi funkcionalne povezanosti vzpostavijo povezane nepremičnine. Problem glede vzpostavitve predstavlja trenutna zakonodaja, ki onemogoča vzpostavitev povezanih nepremičnin na nepremičninah, na katerih obstaja predkupna pravica, odkupna pravica ali prepoved odtujitve ali obremenitve v korist različnih upravičencev. Poseben problem predstavlja vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, saj že zakonodaja določa drugačne predkupne upravičence. Vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči je pravno področje, ki zaradi svojih specifik potrebuje drugačno obravnavo in za katerega bo potrebna nadaljnja in podrobnejša zakonska opredelitev. Naslednja problematika, ki se pojavi v primeru vzpostavitve povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, je, da v primeru, kadar je kmetijsko zemljišče pomožno zemljišče, prenos lastninske pravice lahko pomeni zaobid kogentne specialne zakonodaje, ki za slednja velja.
Ključne besede: stvarno pravo, vključena lastninska pravica, predkupni upravičenci, nastanek povezanih nepremičnin, lokacijska informacija, upravni postopek, zemljiška knjiga, prenos lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (712,70 KB)

Opis: Etažna lastnina se je, kot institut, ki ga danes pozna Stvarnopravni zakonik, v slovenskem prostoru uveljavila z uveljavitvijo zakonika dne 1. januarja 2003. Slednja je bila posledica predhodne privatizacije družbene lastnine ter teženj novonastale samostojne Slovenije po sprejetju v EU in pravni ureditvi v prejšnjem sistemu neurejenih stvarnopravnih razmerij. Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki nastane na podlagi preoblikovanja samostojne lastninske pravice na zemljiški parceli s stavbo ali stavbne pravice. Predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Njena vzpostavitev se opravi v dveh delih. V prvem se, kot predmet lastninske pravice, razdeli stavba na samostojne prostorske dele. V drugem delu pa se spremeni značilnost lastninske pravice glede na pravni položaj prostorskega dela, ki je njen predmet. Od značilnosti lastninske pravice (samostojna ali akcesorna) je odvisen način njenega razpolaganja. Na posameznih delih (npr. stanovanja, poslovni prostori itd.) gre za samostojno lastninsko pravico, na skupnih delih (npr. stopnišča, hodniki, vhodi itd.) pa akcesorno lastninsko pravico. Pri tem je pomembno, da lahko nastane zgolj na določenih nepremičninah, tj. zgradbah, ki jih je mogoče razdeliti na posamezne dele, ki predstavljajo samostojno funkcionalno celoto. Za njen nastanek se zahteva ustrezen pravni naslov (sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, enostranski pravni posel ali sodna odločba) ter pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo). Vpisi v zemljiško knjigo zaradi oblikovanja etažne lastnine so lahko povezani z zemljiško parcelo, vpisom novih nepremičnin in ustreznimi prenosi pravic. Pomemben je predvsem pregled prenosa upravičenj, vsebovanih v lastninski pravici, ki se preoblikuje v etažno lastnino. Pri tem razpolagalno upravičenje preide iz »stare« na »novo« samostojno lastninsko pravico v celoti. To pomeni, da razpolaganje s samostojno lastninsko pravico nujno pomeni tudi razpolaganje z vključeno lastninsko pravico. Upravičenje uporabe se, sorazmerno z razdelitvijo nepremičnine, razdeli tako, da vsak del vključuje uporabo območja, ki ga zaseda. To posledično odločilno vpliva na prenos izvedenih in varovalnih stvarnih pravic. Izvedene in varovalne pravice, ki omejujejo razpolagalno upravičenje lastninske pravice na zemljiški parceli, preidejo z enako vsebino in sestavinami, na samostojno lastninsko pravico na posameznem delu in posamezni del kot njen predmet. V primeru izvedenih in varovalnih pravic, ki vsebujejo ali omejujejo upravičenje uporabe pa je potrebno le-te presojati posamezno. Pri tem bistven del presoje predstavlja dejstvo, katera »nova« nepremičnina vsebuje prostor oz. območje, ki je predmet upravičenja uporabe, vsebovanega v izvedeni pravici. Od tega je nato odvisno, ali taka pravica preide na novo nepremičnino ali ostane na izvirni.
Ključne besede: etažna lastnina, etažni lastnik, solastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, preoblikovanje, vključena lastninska pravica, samostojna lastninska pravica, izvedene pravice, varovalne pravice.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1000,64 KB)

Opis: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč. Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja. V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 672; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Ključne besede: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 738; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,28 MB)