| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezane nepremičnine : magistrsko delo
Jure Grivić, 2023, magistrsko delo

Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin. Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje. Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (740,66 KB)

2.
Pravna problematika prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami : magistrsko delo
Tomaž Kuzman, 2023, magistrsko delo

Opis: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč. Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja. V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Pravni položaji pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, prodajnem naročilu in komisijski prodaji : magistrsko delo
Anja Gostenčnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodaja blaga je v sodobni dobi postala ena izmed osrednjih dejavnosti gospodarskih subjektov, ki med drugim predstavlja tudi njihov temeljni vir preživetja, hkrati pa jim omogoča vključitev v poslovni promet, v katerem vzpostavljajo stike s potencialnimi kupci na nacionalni in mednarodni ravni. Vse večje globalno povezovanje in razvoj trgovinskih odnosov omogočata trgovcem dostop do širšega trga, kar povečuje njihove možnosti za uspeh in rast. Ključni korak prodajnega procesa predstavlja prenos lastninske pravice nad dobrinami od prodajalca na kupca. Ta vključuje različne aktivnosti, kot so trženje, promocija, pogajanja, sklepanje pogodb in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V času široke globalizacije sveta ima prodaja blaga še večji pomen, saj podjetja tekmujejo na številnih trgih, kjer se soočajo z raznolikimi potrebami in zahtevami kupcev, na drugi strani pa s številnimi težavami zaradi zlorab, zaradi katerih je izredno pomembno zavarovanje pravic strank prodajnih pogodb. Za namene zaščite prodajalcev in kupcev je obligacijska zakonodaja oblikovala številne institute, ki omogočajo uspešen prenos lastninske pravice in predajo blaga na eni strani, izročitev kupnine na drugi strani, ter končno realizacijo bistva sklenitve prodajne pogodbe z uresničitvijo namena pogodbenih strank. Med slednje insititute spadajo prodaja s pridržkom lastninske pravice, prodajno naročilo in komisijska prodaja, v katere so vključeni tudi zastopniki, ki za namene svoje nagrade prodajajo blago svojih naročnikov. Uspešna prodaja blaga tako zahteva vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov z zastopniki in potencialnimi kupci, poleg tega se pogodbene stranke pri izvrševanju prevzetih obveznosti soočajo z različnimi pravnimi vidiki. Prodajne pogodbe, pravice in obveznosti prodajalca ter kupca, ki izvirajo iz slednje, varstvo pogodbenih strank, vključitev vmesnih oseb v prodajno pogodbo in druga pravna področja igrajo pomembno vlogo pri urejanju prodajnih aktivnosti. Spoštovanje pravnih določb in skladnost s predpisi so tako ključni za zakonito, varno in etično poslovanje.
Ključne besede: Prodajna pogodba, komisijska prodaja, prodajno naročilo, lastninska pravica, pridržek lastninske pravice, plačilo kupnine, razpolagalna sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

4.
Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko delo
Belmina Halvadžić, 2023, magistrsko delo

Opis: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Ključne besede: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem in prisilno prodajo : magistrsko delo
Vid Kuzmič, 2023, magistrsko delo

Opis: Lastninska pravica se lahko pridobi tako na izviren kot tudi na izveden način. V magistrski nalogi sta podrobneje predstavljena izvirna načina pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in s prisilno prodajo. V primeru pridobitve lastninske pravice na izviren način lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar imela lastnika pred pridobitvijo ali ne. Prav tako na novo pridobljena lastninska pravica ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega imetnika lastninske pravice, včasih pa celo proti njegovi volji. Priposestvovanje sodi med pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, za katere je značilno, da se lastninska pravica pridobi v trenutku izpolnitve vseh zakonsko določenih pogojev. Predpostavke, ki so določene za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, so: dobrovernost, lastniška posest in pretek časa. Ne glede na velik vpliv nemškega stvarnega prava na slovensko stvarno pravo, lahko opazimo pri priposestvovanju bistvene razlike, med njimi lahko izpostavimo, da nemško pravo za nepremičnine ne določa pogoja dobrovernosti in da ne pozna instituta zunajknjižnega priposestvovanja. V nadaljevanju se magistrsko delo osredotoči na pridobitev lastninske pravice preko prisilne prodaje, kamor spadata tako prodaja v izvršilnem postopku kot tudi prodaja v stečajnem postopku. Prodaja v izvršilnem postopku in prodaja v stečajnem postopku sodita med pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. V okviru izvršilnega postopka sta pomembna sklep o domiku in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V okviru stečajnega postopka pa je pomemben predvsem sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Posebej je poudarjeno vprašanje dobrovernosti v okviru pridobitve lastninske pravice s prisilno prodajo, predvsem zaradi pomena dobre vere na stvarnopravnem področju. Vrhovno sodišče upošteva sklicevanje na kupčevo nedobrovernost šele v primeru, ko tožnik zatrjuje, da je šlo pri prodaji za zlorabo. Običajna nedobrovernost se ne upošteva, saj gre za originarno pridobitev. Ima pa lastnik nepremičnine v izvršilnem postopku na voljo ugovor tretjega in tožbo na nedopustnost izvršbe, v stečajnem postopku pa izločitveno pravico, s katerimi lahko ob uspehu prepreči prodajo. Vsa obravnavana področja v magistrskem delu so podkrepljena s sodno prakso, ki se je izoblikovala skozi številne odločitve sodišč v zadnjih letih.
Ključne besede: lastninska pravica, izvirna pridobitev lastninske pravice, priposestvovanje, prisilna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Pravna problematika večkratne odsvojitve iste nepremičnine s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Ana Čopar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je rezultat preučevanja problema večkratne prodaje nepremičnine. Ta problem sem preučevala s pomočjo zakonov in njihovih komentarjev, sodne prakse ter s študiranjem različnih publikacij in drugih bibliografskih virov. V delu je kompleksno predstavljen temeljni problem in z njim tesno povezane teme, katerih razumevanje je prav tako pomembno, če želimo razumeti bistvo problema. Če v grobem povem, katere teme so v tesni povezavi in sem jih obravnavala: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, prenos lastninske pravice na nepremičnini, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za veljaven prenos, večkratna prodaja nepremičnine, vloga dobre vere pri tem, institut izbrisne tožbe in kaj je prinesla novela ZZK-1C, ob vseh vidikih obravnavanja pa sem navedla tudi relevantno sodno prakso. Temeljno vodilo v stvarnem pravu je še danes ulpijanovo načelo, nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet, ki pomeni, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Kolikor je to vodilo ključno, pa je izjemoma treba od njega odstopiti. Na nepremičninskem področju se odstop od tega načela opredeljuje kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Publikacija zemljiške knjige je z leti in z razvojem pravnega prometa pridobivala pomen. Danes so na publikacijo v zemljiško knjigo vezani posebni pravni učinki. To sta predvsem pridobivanje pravic na nepremičninah in zaščita zaupanja v pravni promet. Ob tem se pojavlja problem, na katerega so ureditve in praksa morale dati rešitev. Kaj se zgodi v primeru pridobitve pravice na nepremičnini od zemljiškoknjižnega lastnika, ki v resnici ni lastnik. Tu je treba tehtati med dvema pomembnima vrednotama, in sicer med pravnim prometom na eni strani in varstvom lastnine na drugi strani. Na prvi pogled se zdi, da je rešitev kristalno jasna, v resnici pa ni tako. Gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, ki predstavlja izjemo od prepovedi posega v lastninsko pravico, ki je ustavno zagotovljena pravica. Tu je dana prednost pravnemu prometu pred pravim stanjem lastninskih razmerij na nepremičnini. Ob podrobni preučitvi vidimo, da je kljub na videz očitni rešitvi še mnogo dejavnikov, ki nam postavljajo dodatna vprašanja, na katera odgovore najdemo v zakonodaji in sodni praksi.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varstvo pravnega prometa, dobra vera, lastninska pravica, prenos lastninske pravice na nepremičnini, raziskovalna dolžnost, izbrisna tožba.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Povezane nepremičnine in etažna lastnina : magistrsko delo
Rok Perko, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine in etažna lastnina« je namenjana predvsem celoviti in pravilni predstavitvi zakonske interpretacije določb instituta povezanih nepremičnin, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših novosti novele SPZ-B iz leta 2020. Že v času pred začetkom veljavnosti SPZ in ZZK-1 so se kot eden izmed načinov gradnje, pojavljale soseske enostanovanjskih hiš, soseske več večstanovanjskih stavb in soseske enostanovanjskih hiš in več večstanovanjskih stavb. Nekateri pravni položaji znotraj teh sosesk, ki so po svoji funkcionalnosti imeli značilnosti etažne lastnine, vendar glede na svoj osnovni pravni položaj to niso, v takratni zakonodaji na stvarnopravnem področju niso imeli primernih zakonskih rešitev. Vzpostavitev je tako bila mogoča ob uporabi nekaterih institutov stvarnega prava, ki pa za to niso bili najbolj primerni oziroma primarno sploh niso bili temu namenjeni. Ob vse hitrejšem naraščanju števila gradnje novih sosesk v zadnjih letih, je bil tudi zakonodajalec primoran poiskati nove rešitve za zagotovitev primernejšega in bolj učinkovitega reševanja položajev tako na področju etažne lastnine kot na področju položajev podobnih etažni lastnini. Institut povezanih nepremičnin, urejen v novem, V. poglavju SPZ, tako ureja etažni lastnini podobne položaje tako, da tudi v primerih, kjer ni vzpostavljene etažne lastnine, omogoča vključitev lastninske pravice ali stavbne pravice na nepremičnini imenovani pomožna nepremičnina, v lastninsko pravico ali stavbno pravico ene ali več drugih nepremičnin, imenovanih glavne nepremičnine. Novo poglavje o povezanih nepremičninah tako določa pravila o nastanku, upravljanju ter prenehanju povezanosti med nepremičninami. Hkrati z institutom povezanih nepremičnin pa je kot del novele SPZ-B bil dodan tudi novi šesti odstavek 105. člena SPZ, ki ob uporabi pravil o oblikovanju, upravljanju in prenehanju povezanih nepremičnin, omogoča vzpostavitev položaja v katerem lahko ima posamezni del zgradbe ali nepremičnina hkrati značilnosti pomožne nepremičnine in skupnega dela stavbe v etažni lastnini. Ureditev novega instituta povezanih nepremičnin tako v osnovni predstavlja dobre temelje za njen nadaljnji razvoj tega instituta, kljub temu, da bo potrebno določene nepravilnosti odpraviti in pomanjkljivosti dopolniti.
Ključne besede: Samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (908,56 KB)

8.
Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih : magistrsko delo
Nik Hudarin, 2022, magistrsko delo

Opis: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Ključne besede: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 813; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (734,87 KB)

9.
Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (legalizacije) : magistrsko delo
Nik Fanedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 980; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku : magistrsko delo
Žan Peče, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku. Bralcu ne daje odgovora na kakšno posebno vprašanje, ki bi tako predstavljalo bistvo tega dela, pač pa mu omogoča, da se seznani s postopkom prodaje premoženja oziroma z načinom pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku v Sloveniji. Zasnovano je tako, da lahko osnovne informacije o takem postopku pridobi tudi oseba, ki nima poglobljenega pravnega znanja, pač pa je le grobo seznanjena s slovenskim pravnim redom. Tako je magistrsko delo razdeljeno na poglavja o lastninski pravici, njeni opredelitvi, omejitvah, varstvu, različnimi načini pridobitve, ki obstajajo v teoriji in ki so veljavni na podlagi zakona, poglavja o obligacijskih vidikih prodaje, o stečajnem postopku in o poteku prodaje v stečajnem postopku. S podpoglavji o možnostih izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečajnem postopku in posebnih obveznostih poslovodstva v primeru insolventnosti stečajnega dolžnika, ki je gospodarska družba, sta dodatno izpostavljena instituta, ki aktivnemu upniku v stečajnih postopkih dajeta boljše možnosti poplačila, kot jih upniki navadno dosegajo. V osrednjem šestem poglavju pa so predstavljeni dejanske lastnosti prodaje v stečajnem postopku, po katerih se tak način pridobitve lastninske pravice razlikuje od klasičnega pravno poslovnega načina pridobitve le-te, vsebujoč sodno prakso Višjih in Vrhovnega sodišča, ki se je razvila okoli posameznih vprašanj pri takšnem načinu pridobitve lastninske pravice. V tem poglavju so tako raziskane posledice dejstva, da spada takšen način pridobitve lastninske pravice v teoriji (in tudi praksi) med originarne, katere pravice s prodajo ugasnejo, vpliv pravila o omejitvi odgovornosti za stvarne napake, ter kakšno varstvo kupec sploh ima. Delo tako z obravnavo posameznih pravil, relevantne sodne prakse, ter primerjavo z osnovno ureditvijo na področjih, ki jih zadeva, daje celovito sliko pravil o prodaji (in nakupu) premoženja v stečajnem postopku.
Ključne besede: lastninska pravica, pravna narava, pridobitev, stečajni postopek, prodaja
Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 1096; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (728,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici