| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OFFSHORE PODJETJA IN NOVA PRAVILA V EU
Alex Masten, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je zaradi razkritij dokumentov, kot so Panamski papirji in rajski papirji, obdavčitev in s tem pojav offshore podjetij postala zelo aktualna tema, ki se redno pojavlja v novicah. Na eni stani vzbuja zanimanje množice za boljše razumevanje tega globalnega fenomena, medtem ko na drugi strani povzroča skrbi in predstavlja velik izziv državam in mednarodnim organizacijam, ki se borijo proti njihovemu izkoriščanju za različne namene. Čeprav se lahko offshore podjetja uporabljajo za legalne in upravičene namene, je med njimi veliko število navideznih podjetij, ustanovljenih z razlogom izigravanja davčnih sistemov domicilnih držav, ki so v večini primerov razvite države s tradicionalnimi visokimi davčnimi stopnjami in dobro urejenim davčnim režimom. Po več desetletjih izkoriščanja agresivnih davčnih struktur je v ospredje stopil predvsem negativen pomen, ki ga lahko imajo davčni sistemi posameznih davčno preveč sproščenih jurisdikcij na gospodarstvo drugih držav, ki kot posledico doživljajo izgubo davčnih prihodkov iz naslova obdavčenja in se vse težje ščitijo pred t. i. erozijo nacionalne davčne osnove zaradi podjetij in posameznikov, ki uporabljajo vedno kompleksnejše strukture čezmejnega načrtovanja. Stopili smo v »vročo« fazo regulacije, predvsem na področju avtomatične izmenjave podatkov, ki predstavlja glavno orodje v boju proti davčnim utajam. Pri omejevanju uporabe offshore podjetij za uživanje davčnih ugodnosti ima pomembno vlogo tudi nova Direktiva sveta (EU) 2018/822, znana tudi kot DAC6, saj so sprejeti ukrepi daljnosežni in najbolj obširni do zdaj, saj gre za obsežno in podrobno poročanje o čezmejnih davčnih ureditvah vse do končne ravni vpletenih posameznikov oz. upravičenih lastnikov. S tem ko postaja zakonodaja na tem področju vedno bolj obsežna in stroga, se postavlja vprašanje, ali se offshore industrija, ki je v preteklih letih doživljala nenehno rast, počasi približuje začetku svojega konca.
Ključne besede: Offshore podjetja, »shell podjetja«, Lafferjeva krivulja, agresivno davčno načrtovanje, seznam nekooperativnih jurisdikcij, DAC6.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 1421; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov
Damir Cavnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju.
Ključne besede: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja
Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1735; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici