| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti različnih tehnik pridelave ekoloških sadik na manjših kmetijah na primeru solate (Lactuca sativa L.) : diplomsko delo
2022, diplomsko delo

Opis: Manjše ekološke kmetije z zelenjavo so pogosto v dilemi, ali pridelovati lastne sadike ali kupiti certificirane ekološke sadike vrtnarskih obratov. Na podlagi dostopne znanstvene in strokovne literature o različnih sistemih pridelave sadik so na primeru solate predstavljene prednosti in slabosti različnih tehnik pridelave sadik ter nekatere tudi preskušene v enostavnem poljskem poskusu s petimi različnimi načini pridelave sadik solate. Iz preprostega poljskega poskusa smo zaznali tako vpliv prostornine posameznih celic kot barve in materiala. Sadike črnih plastičnih gojitvenih plošč velikih dimenzij celic so v primerjavi z ostalimi obravnavanji (plošče iz stiropora, stisnjene prstene grudice in papirnati lončki v trakovih) uspevale statistično značilno bolje. Najmanjši pridelek tržne mase je bil izmerjen pri sadikah, pridelanih v papirnatih lončkih s trakom. Te imajo tudi najmanjšo prostornino celice.
Ključne besede: solata (Lactuca sativa L.), sadike, različne gojitvene plošče.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

2.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju : doktorska disertacija
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 3818; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici