| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabniški vmesnik in krmilni sistem 3-osne učne laboratorijske rotacijske mize
Lara Borovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Delo predstavlja načrtovanje in izvedbo krmilnega sistema za vodenje 3-osne rotacijske mize z DSP krmilnikom. Krmilni sistem omogoča vodenje rotacijske mize v sklepnih in kartezičnih koordinatah z možnostjo parametriziranja začetne in končne orientacije, pospeška ter hitrosti. V delu je predstavljen algoritem generiranja sklepnih referenčnih trajektorij z linearno interpolacijo v prostoru sklepnih koordinat ter s sferično linearno interpolacijo (SLERP) v kartezičnem orientacijskem prostoru. Za upravljanje s krmilnim sistemom na DSP krmilniku je nastal pripadajoč uporabniški vmesnik, ki je bil zgrajen v programu LABView. Preko uporabniškega vmesnika se lahko nastavljajo parametri krmilnega sistema. Za potrebe testiranja delovanja krmilnega sistema je nastal virtualni dinamični model 3-osne rotacijske mize v programu Simulink, prikazani pa so tudi rezultati testiranja.
Ključne besede: 3- osna rotacijska miza, uporabniški vmesnik, krmilni sistem, Matlab/Simulink, LabVIEW
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

2.
Sistem za lasersko preoblikovanje optičnega vlakna
Dominik Gril, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje celoten postopek, zasnovo, verifikacijo in preizkušanje sistema za tanjšanje optičnega vlakna na daljših odsekih. V delu je natančno opisana zasnova mehanskih komponent uporabljenih v sistemu, ter njihova naloga in delovanje. Podrobno je opisna programska koda in grafični vmesnik za vodenje celotnega sistema. Vir za segrevanje vlakna v majhni točki je izveden s CO2 laserjem. Posebnost predstavljenega sistema je reguliranje izhodne optične moči CO2 laserja, ki je izvedeno s pomočjo kamere. Predstavljen sistem omogoča izdelavo zožitev optičnih vlaken vse do 10 μm iz različnih začetnih premerov. Prav tako smo prikazali uporabnost sistema za izdelavo krajših kosov posebnih - večjedrnih, brezjedrnih vlaken.
Ključne besede: zoženje vlakna, CO2 laser, vodenje, mikrokrmilnik, LabVIEW
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

3.
Preslikavanje oblik z uporabo industrijskega robota
Tomaž Verdenik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj sistema za prerisovanje slik iz kamere na industrijskega robota. Kamera, ki je priključena na osebni računalnik sliko zajame, aplikacija, ki je v ta namen zasnovana v LabView pa iz slike generira točke za premikanje industrijskega robota, ki sliko nariše.
Ključne besede: strojni vid, PLK, LabView, industrijski robot, USB kamera, OPC strežnik
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

4.
Simulacija delovanja robota abb irb 1200 s pomočjo programskih orodij ni labview in solidworks
Peter Lampret, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava teorijo računalniških simulacij in simulacijo virtualnega robota ABB IRB 1200 s pomočjo programskih orodij LabVIEW in SolidWorks. Teoretični del obravnava simulacije na splošno, opisuje razvoj računalniških simulacij skozi zgodovino, uporabo simulacij, vrste simulacij v strojništvu in simuliranje robotov. Predstavljena sta programska paketa LabVIEW in SolidWorks ter predmet obravnave, robot ABB IRB 1200. V praktičnem delu pa imamo opisan postopek priprave programa za simulacijo robota v programskih orodjih LabVIEW in SolidWorks. Opisana je priprava CAD modela v SolidWorksu in izdelava uporabniškega vmesnika za vodenje robota v LabVIEWju. Na koncu so predstavljeni rezultati simulacije, prav tako način uporabe simulacije.
Ključne besede: simulacije, LabVIEW, SolidWorks, CAD, robot, ABB IRB 1200
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

5.
Prepoznavanje položaja in orientacije objekta s strojnim vidom vodenega robotskega sistema
Sebastjan Spital, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno zajemanje in obdelava slike s spletno kamero Logitech v programu LabView z dodanimi moduli. LabView komunicira s krmilnikom robota Mitshubishi, kateri prejme informacijo o koordinatah in prestavi objekt.
Ključne besede: Strojni vid, zajemanje slike, obdelava slike, komunikacija Ethernet, LabView, kamera Logitech, robot Mitshubishi, Ciros Programming
Objavljeno: 21.01.2019; Ogledov: 817; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
Analiza in ovrednotenje meritev tresljajev z uporabo nizkocenovnega merilnika pospeškov MEMS
Sergej Lipnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati, izvesti in ovrednotiti merjenje in analizo vibracij z uporabo nizkocenovnega MEMS – pospeškometra. Naredili smo primerjavo med industrijsko profesionalno opremo ter našo rešitvijo. S časovno analizo in FFT – frekvenčno analizo zajetih signalov smo ocenili primernost predlagane rešitve za merjenje vibracij in podali omejitve.
Ključne besede: MEMS – pospeškometer, analiza vibracij, Beaglebone Black, LabVIEW, FFT – analiza, Arduino
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Razvoj in implementacija komunikacijskega protokola za sproten prikaz parametrov električnega kolesa
Luka Šelih, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj in implementacija komunikacijskega protokola za sproten prikaz parametrov električnega kolesa v grafičnem uporabniškem vmesniku. Predstavljena je zgradba sistema in brezžična povezava med krmilnikom kolesa ter uporabniškim vmesnikom. Prav tako je predstavljena programska koda na Wi-Fi modulu, implementacija komunikacijskega protokola in težave s katerimi smo se srečevali pri programiranju krmilnika kolesa. Opisana pa je tudi programska koda grafičnega uporabniškega vmesnika, ki je bil realiziran v programu LabVIEW.
Ključne besede: električno kolo, uporabniški vmesnik, LabVIEW, Simulink
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 367; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
Meritev obrabe orodja z uporabo sistema strojnega vida
Saša Stradovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri načrtovanju procesa mehanske obdelave z odrezovanjem je eden ključnih vplivnih faktorjev obraba orodja, ki nastane kot posledica delovanja različnih sil med procesom obdelave. V skladu z modernizacijo sodobne proizvodnje magistrsko delo vključuje razvoj optične merilne celice za nadzor in meritev rezalnega orodja. Le-ta pa zajema načrtovanje, konstruiranje in izdelavo merilne celice, ki omogoča pritrditev kamere in njen premik v x in y smeri, ter ustrezno vpetje orodja. Vključuje tudi implementacijo algoritma za zajem slike s kamere ter njeno obdelavo z detekcijo robov, pretvorbo koordinatnega sistema kamere v koordinatni sistem orodja ter pretvorbo slikovnih pik v milimetre. Končni izhodni parameter meritve je vrednost x in y komponente konice rezalnega robu.
Ključne besede: mehanska obdelava, obraba orodja, merilni sistem, strojni vid, kamera, Labview, Vision Assistant
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 838; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

9.
Vodenje linearnega vodila
Boris Bortek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje delovanje sistema za vodenje linearnega vodila. Naloga opisuje delovanje vodila Siemens S7-1200 PLK, njegove osnovne komponente, delovanje tokovnega in hitrostnega regulatorja, OPC strežnika in SCADA sistema, izdelanega v TIA portalu in Labview programskem okolju.
Ključne besede: PLK, TIA PORTAL, TOKOVNI REGULATOR, REGULATOR HITROSTI, DC MOTOR, SCADA, LABVIEW, OPC STREŽNIK
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 476; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,95 MB)

10.
Sistem za merjenje in korekcijo konture aluminjastih ulitkov vilic za motorno kolo
Aljaž Pišek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen sistem za merjenje in korekcijo konture aluminijastega ulitka vilic za motorno kolo KTM. Merilni del je izveden s strojnim vidom, za korekcijo pa je uporabljen servomotor, ki ukrivi vilice v odvisnosti od odstopanja le-teh od idealnega modela. Opisan je postopek ugotavljanja odstopanja ukrivljenosti vilic in algoritem za korekcijo. Naloga je sklenjena s predstavitvijo in razpravo o rezultatih testiranja v realnih pogojih.
Ključne besede: Strojni vid, PLK, servomotor, OPC strežnik, Labview
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici