1. Epistemologija škodljivih prepričanj : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retorikoNiko Šetar, 2024, doktorska disertacija Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih.
Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib.
Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin.
Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.
Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,19 MB) |
2. Lažne novice in družbeni mediji: prepoznava in zajezitev dezinformacij med uporabniki v Sloveniji : diplomsko deloInes Tomažič, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela so lažne novice, ki imajo v družbi velik vpliv. Poleg tega, da spodbujajo nezaupljivost v oblast in medije, mečejo slabo luč tudi na novinarski poklic. Z razvojem interneta in družbenih medijev so dokazi, dejstva in znanost pogosto potisnjeni na stran, s čimer se spodkopava verodostojnost znanstvenih informacij. Zato je pomembno, da uporabniki znajo prepoznati lažne novice in uporabljati orodja za njihovo odkrivanje. Raziskava, ki smo jo izvedli, je pokazala odnos slovenskih uporabnikov do lažnih novic. S pridobljenimi rezultati je bilo ugotovljeno, katerim medijem slovenski uporabniki najbolj zaupajo, koga krivijo za širjenje lažnih novic in kdo bi moral nositi odgovornost zanje.
Ključne besede: lažne novice, fake news, družbeni mediji, preverjanje dejstev, dezinfromacije
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 137
Celotno besedilo (3,29 MB) |
3. Primerjava metod jezikovnih tehnologij za odkrivanje lažnih novic : magistrsko deloNejc Lovrenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Socialna omrežja in tradicionalni viri novic imajo velik vpliv na razmišljanje ter dejanja posameznikov v družbi. Napačna ali izmišljena dejstva in lažne novice lahko zato povzročijo veliko škodo. V sklopu magistrskega dela smo primerjali metode Naivni Bayes, logistično regresijo, nevronsko mrežo z dolgim kratkoročnim spominom in graf konvolucijsko nevronsko mrežo za odkrivanje lažnih novic. S preučitvijo sorodne literature in primerjavo metod smo ugotovili, da je težko prepoznati lažne novice zgolj s klasifikacijo besedila. Pri klasifikaciji novic na dva razreda se je najbolje izkazal logistična regresija, pri klasifikaciji na šest razredov pa nevronska mreža LSTM.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, nevronske mreže, lažne novice, klasifikacija besedila
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 925; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Lažne novice in njihovo omejevanje : diplomsko deloTia Maria Tertinek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je raziskano področje lažnih novic in njihovo omejevanje. Lažne novice postajajo vedno večji svetovni pojav, predvsem na spletu, kjer jih je težko omejevati. Na začetku diplomske naloge je opisano, kako lažne novice opredelimo in prepoznamo. Prikazani so primeri zasebnih platform, ki omogočajo prepoznavanje lažnih novic. Prikazani so tudi praktični primeri lažnih novic po Sloveniji in v tujini. V nadaljevanju je kratko opisan domač politični sistem kot pomemben faktor pri presoji legitimnosti omejevanja nadzora lažnih novic s strani države. Narejen je pregled problematike omejevanja lažnih novic in zakonodaje, pomembne za boj z lažnimi novicami. Analizirana so telesa oziroma organi držav, ki imajo pristojnost omejevanja lažnih novic. Na podlagi analize se avtorica opredeli do vprašanja, kako naj bi bilo oblikovano legitimno telo oziroma državni organ, ki nadzoruje lažne novice.
Ključne besede: Lažne novice, fake news, dezinformacije, novinarstvo, pravo, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 2220; Prenosov: 518
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Lažne novice v slovenskih spletnih in tiskanih medijihMojca Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje lažejo že od začetka svojega obstoja. Danes lažejo tudi mediji. Lažne novice so neresnične informacije, ki zavajajo bralce. Ti pa si ne vzamejo dovolj časa, da določene novice preverijo. Novici preprosto verjamejo, jo delijo in se nanjo čustveno odzovejo. Včasih je dovolj, da verjamejo samo naslovu članka. Ustvarjalci pa poskrbijo za popularne teme, ki se skladajo s prepričanji bralca. Lažne novice sicer segajo daleč v preteklost, a šele zadnjih nekaj let pridobivajo na pozornosti. Čeprav so lažne novice v tujini na vsakem koraku, tudi v Sloveniji nismo v zaostanku.
Ključne besede: lažne novice, politika, spletni mediji, tiskani mediji, slovenski mediji
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 3448; Prenosov: 657
Celotno besedilo (2,52 MB) |
6. Lažne novice na socialnih omrežjih - oblikovanje, širjenje in vpliv na družbo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTomaž Kitel, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali sodoben fenomen pojavljanja lažnih novic na spletnih socialnih omrežjih. Razvoj moderne tehnologije je doživel razcvet in telefon, televizijo, uro spremenil v pametni telefon, pametno televizijo, pametno uro… Ogromno število ponudnikov elektronskih naprav na trgu je zaslužnih tako za razvoj kot za množični dostop do sodobnih naprav, s katerimi si vsak po svoje lajšamo življenje in sočasno tvorimo virtualni svet socialnih omrežij. Uporaba teh je v večini primerov brezplačna, kar je ključni faktor ogromnega števila uporabnikov in kolikor je uporabnikov, toliko je namenov uporabe. Velik del spleta še vedno ni pravno reguliran, kar je zaradi določenih specifik spletnega okolja razumljivo. Splet omogoča, da prikrijemo svojo pravo identiteto z lažnim imenom ali vzdevkom, z nekaj računalniškega znanja lahko prikrijemo tudi IP naslov naprave, preko katere dostopamo do spleta. Navedene tehnike uporabljajo tudi distributerji lažnih novic. Ti na socialnih omrežjih najprej poiščejo ustrezno interesno skupino uporabnikov, nato med njimi razširijo svoje lažne vesti in povezavo do svoje spletne strani in počakajo, da uporabniki s pomočjo integriranih orodij preko svojih profilov delijo vsebino še z ostalimi uporabniki. Takšne vesti se hitro širijo tudi na račun senzacionalnosti, šokantnosti in oblike, ki ponavadi že z naslovom vzbudi zanimanje med bralci. Namen spletnih strani z lažnimi novicami je najpogosteje bodisi vpliv na množico ljudi bodisi hiter zaslužek. Tega omogoča spletno oglaševanje, ki ga ponuja tudi Google. V želji po čim večjem zaslužku avtorji najraje izbirajo družbeno pomembne teme, kot so na primer volitve, naravne nesreče, kriminalna dejanja, dodatno pa pripomorejo k zavajanju s sovpadajočimi izmišljenimi uporabniškimi imeni ali domenami spletnih strani, s katerim želijo prevzeti videz pristnega vira informacij.
Ključne besede: diplomske naloge, lažne novice, socialna omrežja, dezinformacija, Facebook, Twitter
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 2450; Prenosov: 479
Celotno besedilo (914,48 KB) |
