1. Cataract progression associated with modifications in calcium signaling in human lens epithelia as studied by mechanical stimulationMarko Gosak, Dajana Gojić, Elena Spasovska, Marko Hawlina, Sofija Andjelić, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: human eye lens, lens epithelial cells, calcium signaling, mechanical stimulation, mechanical stimulation, calcium waves, paracrine signaling
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Review of potential drug-eluting contact lens technologiesTina Lovrec-Krstič, Kristjan Orthaber, Uroš Maver, Tomislav Šarenac, 2023, pregledni znanstveni članek Opis: The field of ophthalmology is expanding exponentially, both in terms of diagnostic and therapeutic capabilities, as well as the worldwide increasing incidence of eye-related diseases. Due to an ageing population and climate change, the number of ophthalmic patients will continue to increase, overwhelming healthcare systems and likely leading to under-treatment of chronic eye diseases. Since drops are the mainstay of therapy, clinicians have long emphasised the unmet need for ocular drug delivery. Alternative methods, i.e., with better compliance, stability and longevity of drug delivery, would be preferred. Several approaches and materials are being studied and used to overcome these drawbacks. We believe that drug-loaded contact lenses are among the most promising and are a real step toward dropless ocular therapy, potentially leading to a transformation in clinical ophthalmic practice. In this review, we outline the current role of contact lenses in ocular drug delivery, focusing on materials, drug binding and preparation, concluding with a look at future developments.
Ključne besede: contact lens materials, advanced ocular drug delivery, dropless ocular therapy, drug-laden contact lens
Objavljeno v DKUM: 03.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Study of the application of recycled gold nanoparticles in coatings for eyewear lensesPeter Majerič, Djuro Koruga, Zorana Njegovan, Žiga Jelen, Tilen Švarc, Andrej Horvat, Rebeka Rudolf, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gold nanoparticles, fullerene C60, lens, coatings, characterisation
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 31
Celotno besedilo (25,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Comparison of different optimization and process control proceduresMarko Reibenschuh, Franc Čuš, Uroš Župerl, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: This paper includes a comparison of different optimization methods, used for optimizing the cutting conditions during milling. It includes also a part of using soft computer techniques in process control procedures. Milling is a cutting procedure dependent of a number of variables. These variables are dependent from each other in consequence, if we change one variable, the others change too. PSO and GA algorithm are applied to the CNC milling program to improve cutting conditions, improve end finishing, reduce tool wear and reduce the stress on the tool, the machine and the machined part. At the end a summary will be given of pasted and future researches.
Ključne besede: optimization, milling, cutting parameters, LENS
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1144; Prenosov: 368
Celotno besedilo (481,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Intra-minute cloud passing forecasting based on a low cost iot sensor - a solution for smoothing the output power of PV power plantsPrimož Sukič, Gorazd Štumberger, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Clouds moving at a high speed in front of the Sun can cause step changes in the output power of photovoltaic (PV) power plants, which can lead to voltage fluctuations and stability problems in the connected electricity networks. These effects can be reduced effectively by proper short-term cloud passing forecasting and suitable PV power plant output power control. This paper proposes a low-cost Internet of Things (IoT)-based solution for intra-minute cloud passing forecasting. The hardware consists of a Raspberry PI Model B 3 with a WiFi connection and an OmniVision OV5647 sensor with a mounted wide-angle lens, a circular polarizing (CPL) filter and a natural density (ND) filter. The completely new algorithm for cloud passing forecasting uses the green and blue colors in the photo to determine the position of the Sun, to recognize the clouds, and to predict their movement. The image processing is performed in several stages, considering selectively only a small part of the photo relevant to the movement of the clouds in the vicinity of the Sun in the next minute. The proposed algorithm is compact, fast and suitable for implementation on low cost processors with low computation power. The speed of the cloud parts closest to the Sun is used to predict when the clouds will cover the Sun. WiFi communication is used to transmit this data to the PV power plant control system in order to decrease the output power slowly and smoothly.
Ključne besede: photovoltaic power plant, cloud passing forecasting, algorithm, sensor, Raspberry Pi, camera, wide-angle lens, optical filters, internet of things
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 2772; Prenosov: 515
Celotno besedilo (8,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. The analysis of intracellular and intercellular calcium signaling in human anterior lens capsule epithelial cells with regard to different types and stages of the cataractMarko Gosak, Rene Markovič, Aleš Fajmut, Marko Marhl, Marko Hawlina, Sofija Andjelić, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: In this work we investigated how modifications of the Ca2+ homeostasis in anterior lens epithelial cells (LECs) are associated with different types of cataract (cortical or nuclear) and how the progression of the cataract (mild or moderate) affects the Ca2+ signaling. We systematically analyzed different aspects of intra- and inter-cellular Ca2+ signaling in the human LECs, which are attached to surgically isolated lens capsule (LC), obtained during cataract surgery. We monitored the temporal and spatial changes in intracellular Ca2+ concentration after stimulation with acetylcholine by means of Fura-2 fluorescence captured with an inverted microscope. In our analysis we compared the features of Ca2+ signals in individual cells, synchronized activations, spatio-temporal grouping and the nature of intercellular communication between LECs. The latter was assessed by using the methodologies of the complex network theory. Our results point out that at the level of individual cells there are no significant differences when comparing the features of the signals with regard either to the type or the stage of the cataract. On the other hand, noticeable differences are observed at the multicellular level, despite inter-capsule variability. LCs associated with more developed cataracts were found to exhibit a slower collective response to stimulation, a less pronounced spatio-temporal clustering of LECs with similar signaling characteristics. The reconstructed intercellular networks were found to be sparser and more segregated than in LCs associated with mild cataracts. Moreover, we show that spontaneously active LECs often operate in localized groups with quite well aligned Ca2+ activity. The presence of spontaneous activity was also found to affect the stimulated Ca2+ responses of individual cells. Our findings indicate that the cataract progression entails the impairment of intercellular signaling thereby suggesting the functional importance of altered Ca2+ signaling of LECs in cataractogenesis.
Ključne besede: intracellular calcium signaling, anterior lens, epithelial cells, cataract
Objavljeno v DKUM: 19.06.2017; Ogledov: 1467; Prenosov: 435
Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. O kontaktni leči Sensor Triggerfish : dosedanje izkušnjeChristoph Faschinger, Eva Faschinger, Sarah Krainz, Georg Mossböck, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je prikazati novo napravo, senzorsko kontaktno lečo Triggerfish, za stalno merjenje intraokularnega pritiska, dosedanje izkušnje in oceniti možnost njene uporabe. Prikazane so do sedaj objavljene raziskave na to temo. Naprava se dobro prenaša, je varna, preiskava se lahko ponovi. Do sedaj je še premalo podatkov, da bi jo lahko uporabljali že v vsakodnevni praksi pri zdravljenju glavkoma. Potrebne bodo še dodatne raziskave.
Ključne besede: intraocular pressure, sensor contact lens, safety, tolerability, reproducibility, validity
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1210; Prenosov: 60
 Povezava na celotno besedilo |
8. Optimiranje odrezavanja gradientnega materiala pri frezanjuTomaž Irgolič, 2015, doktorska disertacija Opis: Uvajanje tehnologije laserskega navarjanja kovinskih materialov s postopkom LENS v zadnjem času pridobiva na veljavi in uporabnosti za namene popravila strojnih delov in gravur preoblikovalnih orodij. Kljub zelo dobrim dosežkom navarjanja plasti kovinskih materialov, je še vedno potrebna naknadna obdelava navarov s postopki odrezavanja. Dosedanji način poobdelave navarjene površine je bil s postopkom brušenja.
Način brušenja navarjenih plasti je dal do sedaj ustrezne rezultate. Slabost brušenja v primerjavi s frezanjem pa je manjši odvzem materiala v enaki časovni enoti. Prav zaradi tega je raziskava v okviru doktorske disertacije potekala v smeri nadomestitve procesa brušenja s procesom frezanja.
Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv parametrov stroja za lasersko navarjanje na dobljene hrapavosti in valovitosti navarjenih površin gradientnih materialov. Problem navarjenih materialov je površina, ki ne ustreza standardu hrapavosti N6, kar je bil naš zastavljen cilj. Zato je potrebno navarjene površine dodatno obdelati, za kar smo si izbrali proces frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom. Z raziskavami smo dokazali, da je možno nadomestiti proces brušenja s procesom frezanja.
Površina vseh izdelanih vzorcev je bila predhodno skenirana s tri-razsežnim optičnim skenerjem. S skeniranjem se je zagotovil oblak točk, na podlagi katerega sta se v nadaljevanju disertacije izračunala srednji aritmetični odstopek navarjenega profila Ra, največja višina izbočin Rp in debelina navarjenih plasti.
Za ugotavljanje debeline navarjenih plasti se je izdelal uporabniški vmesnik za merjenje debeline in analizo navarjenih plasti. S pomočjo izračunov se je v nadaljevanju izračunala minimalna potrebna globina frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom, ki je potrebna, da dobimo poobdelano površino navarjenih plasti. Vsi vzorci, ki so bili obdelani s frezanjem, so imeli končno kvaliteto površine stopnje N6 oziroma boljšo.
Seveda je izbira rezalnih parametrov za poobdelavo navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja ključnega pomena. Zato je pomembno, da poznamo trdoto materiala, njegovo kemijsko sestavo in pripadajoče mehanske lastnosti. Le-te so v veliki meri odvisne od predhodno izbranih parametrov stroja za navarjanje.
Tekom raziskave pridobljeni rezultati so bili shranjeni v namensko izdelano podatkovno bazo. Ta je uporabniku prijazna in mogoča hiter pregled osnovnih podatkov o materialu, pregled izmerjenih rezalnih sil pri izbranih rezalnih pogojih in grafično primerjavo izmerjenih rezalnih sil pri različnih rezalnih parametrih.
Celotna raziskava doktorske disertacije zajema predstavitev problema, osnove delovanja stroja za lasersko navarjanje in seveda vrsto preizkusov, kjer se je skenirala površina navarjenih slojev, izračunala pripadajoča hrapavost in valovitost površine in seveda vršila nadaljnja obdelava navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja.
Ključne besede: frezanje, gradientni material, LENS, optimizacija odrezavanja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1976; Prenosov: 194
Celotno besedilo (16,64 MB) |
9. Razvoj mikrostrukture pri izdelavi gradientnega materiala H13-Cu s tehnologijo LENSUroš Artiček, 2014, doktorska disertacija Opis: Tehnologija LENS predstavlja sodobno dodajalno tehnologijo nanašanja kovinskih materialov. Prikazana je idejna zasnova uporabe visokotehnoloških materialov v orodjih za brizganje umetnih mas ter orodjih za tlačno litje lahkih kovin in njihovih zlitin, izdelanih z omenjeno tehnologijo. V praksi se pogosto zgodi, da pride med strjevanjem do odstopanj dimenzijskih in oblikovnih toleranc izdelka zaradi neenakomerne porazdelitve temperature v orodju ter posledično v izdelku med ohlajanjem. Hkrati pa toplotna prevodnost orodnih jekel omejuje čas ohlajanja ter posledično produktivnost orodij. Obravnavana problematika sinteze zlitine orodnega jekla H13 in bakra v funkcionalno gradientnih materialih s specifično mikrostrukturo in kombinacijo lastnosti predstavlja nove možnosti optimizacije na tem področju. V disertaciji je predstavljen vpliv plastne gradnje in termičnih pogojev tehnologije LENS na razvoj mikrostrukture in posledično na mehanske lastnosti. Za boljše razumevanje zlitinskega sistema smo okarakterizirali referenčne vzorce, izdelane s tehnologijo litja, kjer smo se približali ravnotežnemu strjevanju. Z uporabo različnih analiznih metod smo določili fazne sestave ter vpliv tehnologije na tvorbo razpok in razvoj mikrostrukture v odvisnosti od kemijske sestave in razmer pri strjevanju. Na področju kemijskih sestav, ki so dovzetne za nastanek razpok, smo odkrili mehanizem zalitja razpok, ki je posledica popolnega močenja bakra in temperaturnih razmer pri nanosu novih plasti. Za razumevanje vpliva faznih sestav na mehanske lastnosti zlitin so bili izvedeni natezni preizkusi ter meritve mikrotrdot. Rezultati kažejo možnost uspešne izdelave vzorcev funkcionalno gradientnih materialov H13-Cu s tehnologijo LENS. Pojasnjen je vpliv pogojev strjevanja na razvoj mikrostrukture ter postavljen model razvoja in stabilnosti mikrostrukture v trdnem.
Ključne besede: tehnologija LENS, funkcionalno gradientni materiali, orodno jeklo, baker, mikrostruktura, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2429; Prenosov: 272
Celotno besedilo (6,32 MB) |
10. Razvoj inteligentnega sistema za modeliranje nanašanja materiala z uporabo laserjaZoran Lestan, 2013, doktorska disertacija Opis: Lasersko nanašanje materialov predstavlja sodobno dodajalno tehnologijo, ki ima v primerjavi s preostalimi postopki nanašanja kovinskih materialov številne prednosti. Poleg minimalnega vnosa energije, kvalitetnega spoja in majhnega toplotno vplivnega območja to tehnologijo odlikuje še dobra mehanska trdnost nanesenega materiala, ki je posledica hitrega ohlajanja. Kljub perspektivnosti tehnologije pa je ta še vedno v razvojni fazi. Vpeljujejo se novi materiali ter tehnike za določitev optimalnih procesnih parametrov. V disertaciji je prikazan postopek izdelave empiričnih modelov, s katerimi lahko na podlagi uporabljenih procesnih parametrov stroja napovemo lastnosti nanesenega materiala. Za izdelavo modelov je bilo uporabljeno genetsko programiranje ter regresijska analiza, ki za iskanje regresijskih koeficientov uporablja genetske algoritme. Na podlagi eksperimentalnih podatkov sta bila izdelana modela za napovedovanje volumna in modela za napovedovanje hrapavosti. Verifikacija dobljenih modelov je bila izvedena z uporabo testne množice eksperimentalnih podatkov. Na osnovi dobljenih modelov sistem določi optimalne parametre nanašanja materiala s stališča hitrosti nanašanja, izkoristka materiala in hrapavosti površine. Določitev optimalnih procesnih parametrov stroja je bila izvedena z uporabo nedominiranega sortiranja. Rezultati ponujajo operaterju niz optimalnih nastavitev procesnih parametrov, kar omogoča izdelavo kakovostnih izdelkov.
Ključne besede: lasersko nanašanje materialov, dodajalne tehnologije, tehnologija LENS, modeliranje, genetsko programiranje, genetski algoritmi, nedominirano sortiranje.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2013; Ogledov: 2041; Prenosov: 217
Celotno besedilo (15,77 MB) |
