| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Unitarne matrike
Jure Karo, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo unitarne matrike in predstavljamo njihove osnovne lastnosti. Unitarne matrike služijo kot orodje za utemeljevanje splošnejših rezultatov s področja linearne algebre. Primer tega je Schurova triangulacija, ki zagotavlja, da lahko vsako matriko zapišemo kot zgornjetrikotno matriko s kompleksnimi elementi. Magistrsko delo je razdeljeno v štiri večje sklope. V prvem podajamo osnovne pojme iz linearne algebre, ki so povezane z matrikami, vektorskimi prostori in z lastnimi vrednostmi ter lastnimi vektorji, ki jih povežemo s podobnostjo matrik. V drugem sklopu so predstavljene unitarne matrike, opisane in dokazane so nekatere osnovne lastnosti teh matrik. V nadaljevanju se posvetimo unitarni podobnosti matrik, ki je nadgradnja podobnosti matrik. V tretjem delu dokažemo Schurov izrek in navedemo nekaj rezultatov linearne algebre, ki so lahko dokazani s pomočjo Schurovega izreka. Zadnji del magistrskega dela je namenjen kratki obravnavi grup, ki jih tvorijo unitarne (in ortogonalne) matrike skupaj z operacijo matričnega množenja. Pri tem so dokazane nekatere temeljne algebrske lastnosti teh grup.
Ključne besede: unitarne matrike, lastne vrednosti matrike, unitarna podobnost matrik, Schurova triangulacija matrike, ortogonalna grupa, unitarna grupa
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (685,88 KB)

2.
Ravni merjenja
Matevž Bren, 2014, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Podati temeljit opis ravni merjenja, osnovnega pa vseeno zahtevnega pojma v teoriji merjenja. Raven merjenja spremenljivke ima daljnosežne posledice, tj. glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjano domnevo, izbiro ravni merjenja ustreznih statističnih kazalcev, metod ali preizkusov domnev. Metode: Princip ravni merjenja je opisan in razložen s primeri iz vsakdanjega življenja, iz učbenikov statistike oz. metod raziskovanja ter iz varstvoslovne prakse. Podan je primer izračuna mer srednje vrednosti, ki ustrezajo ravni merjenja spremenljivk, predstavljeni so statistični testi preverjanja domnev o povezanosti pojavov, ki ustrezajo ravni merjenja uporabljenih spremenljivk. Ugotovitve: Težave študentov, pa tudi raziskovalcev pri razumevanju in uporabi zamisli ravni merjenja so razumljive, saj je zamisel dovolj zapletena, pa vseeno osnovna, tako da jo nekateri učbeniki predstavijo mimogrede in bralca ne opozorijo na daljnosežne posledice – raven merjenja spremenljivk določa ustrezne metode analize podatkov ter preizkusov domnev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Predstavitev in razlaga ravni merjenja je namenjena študentom in raziskovalcem, da bi že pri zbiranju podatkov upoštevali in načrtovali ustrezne ravni merjenja spremenljivk in s tem preizkuse domnev ter odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Podan je načelni napotek, da naj raziskovalec spremenljivke meri na čim višji ravni (saj je v kasnejši analizi korak na nižjo raven merjenja vedno mogoč), da pa mora na drugi strani upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, tj. ne zbirati podatkov na višji ravni, če jih za analize ne potrebuje.
Ključne besede: ravni merjenja, merska lestvica, mere srednje vrednosti, mere razpršenosti, statistični testi povezanosti
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (451,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester
Sanja Zorić, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih. Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA. Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.
Ključne besede: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Princip največje absolutne vrednosti
Edina Makovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava princip največje absolutne vrednosti, ki predstavlja pomemben rezultat v kompleksni analizi. Izraz princip največje absolutne vrednosti pravzaprav predstavlja skupek izrekov, ki govorijo o največji absolutni vrednosti holomorfne funkcije na nekem območju. Princip lahko uporabimo tudi za dokazovanje nekaterih pomembnih matematičnih izrekov, kot so osnovni izrek algebre, Schwarzova lema in mnogi drugi. V prvem delu magistrskega dela bomo predstavili nekaj osnovnih definicij, izrekov in pomembnih rezultatov, ki jih bomo potrebovali v naslednjih poglavjih. Drugi del je posvečen predstavitvi principa največje absolutne vrednosti. V tem poglavju bomo podali več verzij izreka o največji absolutni vrednosti in jih tudi dokazali. Omenili bomo še Gaussov izrek o srednji vrednosti, ki ga bomo uporabili pri dokazu principa največje absolutne vrednosti. V tretjem in zadnjem poglavju pa bomo prikazali uporabo principa največje absolutne vrednosti pri dokazu drugih matematičnih izrekov in podali še fizikalno interpretacijo. Za konec bomo za boljše razumevanje predstavili princip največje absolutne vrednosti na konkretnem matematičnem zgledu.
Ključne besede: princip največje absolutne vrednosti, holomorfne funkcije, Schwarzova lema, osnovni izrek algebre, Phragmen-Lindelofov princip, Borel-Caratheodoryjev izrek, Hadamardov izrek o treh premicah.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 513; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 933; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

6.
PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROV
Jure Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej. V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema. Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Ključne besede: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 699; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1529; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
Porazdelitve ekstremnih vrednosti za potrebe določanja lastnih deležev pri pozavarovanju
Aleša Cipot, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava teorijo ekstremnih vrednosti in njene porazdelitve, ki imajo velik pomen pri modeliranju velikih premoženjskih škod v pozavarovalništvu. Delo je razdeljeno na dva dela, in sicer teoretični ter empirični del. V prvem poglavju so zapisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. V drugem poglavju je podrobneje obravnavana teorija ekstremnih vrednosti in splošna parametrična pristopa, to sta: model maksimumov skupin podatkov in model preseganja mejne vrednosti. V tretjem poglavju sta predstavljeni grafični orodji, graf kvantilov in graf povprečnih odmikov, ki nam pomagata pri določanju mejne vrednosti pri drugem parametričnem pristopu. V četrtem poglavju je definirana mera tveganja, njene lastnosti in pogosto uporabljeni meri tveganja, tvegana vrednost ter pričakovani primanjkljaj. V petem poglavju obravnavamo pozavarovanje in na kratko predstavimo oblike ter načine pozavarovalnega kritja. Teoretični del zaključujemo z uporabo teorije ekstremnih vrednosti v pozavarovalništvu. V empiričnem delu naloge je obravnavana teorija ekstremnih vrednosti na realnih podatkih izbrane zavarovalnice. Tu določimo porazdelitveno funkcijo ekstremnih škod in podamo rezultate mer tveganj, ki predstavljajo pravo dodano vrednost uporabe teorije ekstremnih vrednosti v pozavarovalništvu. Tako z grafičnimi in teoretičnimi metodami, opisanimi v prvem delu naloge, upravičimo uporabo teorije ekstremnih vrednosti na danih podatkih.
Ključne besede: teorija ekstremnih vrednosti, model maksimumov skupin podatkov, posplošena porazdelitev ekstremnih vrednosti, model preseganja mejne vrednosti, posplošena Paretova porazdelitev, mera tveganja, tvegana vrednost, pričakovani primanjkljaj, pozavarovanje, lastni delež.
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 1129; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

9.
Vertikalna in horizontalna prirast v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine
Diana Šraj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedes materiae diplomskega dela je usmerjen v obravnavo stvarnopravnih institutov vertikalne in horizontalne prirasti v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine. Stvarnopravni zakonik (SPZ) je s 1. januarjem 2003 uveljavil izjemno pomembno novost za področje nepremičninskega prava, ker je zakonodajalec v določbi 8. člena povzel vsebino klasičnega rimskopravnega načela superficies solo cedit. Postavitev načela povezanosti zemljišča in objekta kot temeljnega načela nove slovenske nepremičninske ureditve je med drugim narekovala uvedbo pravnega dejstva prirasti kot novega načina pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (ex lege), ker to načelo onemogoča vertikalno delitev stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini. V skladu z navedenim je zakonodajalec v določbi 54. člena SPZ, ki v naslovu izrecno uporablja pojem prirast, eksplicitno zapisal, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Pravkar navedeno akcesijsko pravilo iz 54. člena SPZ se primarno realizira tudi pri gradnji čez mejo nepremičnine in pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine. Vendar so izkušnje iz obdobja veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) spodbudile zakonodajalca, da je v določbah 47. in 48. člena SPZ predvidel še posebno pravno ureditev za ta dva dejanska stanova. V primerjavi z določbami 48. člena SPZ je obravnava 47. člena SPZ zanimivejša za razpravo, zlasti zaradi tretjega odstavka 47. člena, ker je zakonodajalec v njem predvidel možnost prestavitve meje v graditeljevo korist v sodnem nepravdnem postopku. V tretjem in četrtem odstavku predmetnega člena so tudi določeni kriteriji, na podlagi katerih mora sodišče sprejeti takšno odločitev. Na temelju takšne sodne odločbe o določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo nepremičnine de facto pride do razširitve graditeljeve lastninske pravice v horizontalni smeri. Pravna teorija takšno situacijo poimenuje kot horizontalno prirast, čeprav graditelj ne pridobi lastninske pravice samodejno oziroma na temelju zakona (ex lege). V diplomskem delu pojasnim, da uporaba termina prirast po mojem mnenju ni ustrezna, ker lahko pride do lastninskih premikov v horizontalni smeri le s sodno odločbo (oziroma z upravno odločbo ali s pravnim poslom v primeru izvensodne ureditve nastalega pravnega razmerja). Za razliko od 47. člena SPZ analiza specialnega zakonskega besedila 48. člena SPZ ni tako atraktivna, ker zakonodajalec v njem ohranja vertikalno enotnost stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini oziroma načelo superficies solo cedit. Iz vsebine določb 48. člena SPZ namreč lahko povzamem, da je v ospredju specialna ureditev zastaranja obligacijskopravnih zahtevkov, zato je mogoče zaključiti, da le – te nimajo stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Glede na to, da je z vidika SPZ tako v primeru gradnje čez mejo nepremičnine kot tudi v primeru povečanja vrednosti tuje nepremičnine v ospredju vprašanje pridobitve lastninske pravice oziroma lastninskih premikov, je začetno poglavje namenjeno pojmu lastninske pravice, njenim omejitvam ter načinom njene pridobitve, vendar zgolj v obsegu, ki je potreben za razumevanje sedes materiae. Le – temu sledi pojasnitev načel, ki »krojijo usodo« tega področja in opredelitev temeljnih pojmov nepremičninske prirasti. Pred samo analizo vertikalne in horizontalne akcesije v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine je podana še splošna opredelitev pojma prirasti na področju nepremičnin, vključno z navedbo civilnopravnih posledic. Prav tako je osrednja materija podkrepljena z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: stvarno pravo, prirast, akcesija, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti tuje nepremičnine, povezanost zemljišča in objekta, superficies solo cedit, lastninska pravica, nepremičnina
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 882; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (970,18 KB)

10.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NAJDENIH PREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKEGA, AMERIŠKEGA, SRBSKEGA IN ITALIJANSKEGA PRAVNEGA SISTEMA
Marko Vujovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena primerjava pridobitve lastninske pravice na najdenih premičninah ter stvareh brez lastnika med slovenskim, ameriškim, srbskim in italijanskim pravnim redom. Za razliko od evropskega kontinentalnega prava ameriški sistem temelji na običajnem pravu (angl. common law) in za ta del pravnega urejanja pozna izraz law of finders – pravo najditeljev. Kljub obsežni sodni praksi, so nekatere zvezne države ZDA sprejele zakone, s katerimi so omenjeno področje uredile drugače, kot so to prej določala običajnopravna pravila. Med primerjanimi evropskimi pravnimi ureditvami pozitivno srbsko pravo trenutno sicer še ne predvideva pridobitve privatne lastninske pravice na najdeni stvari, zato pa načrt novega zakonika ponuja zelo podobne rešitve, kot jih trenutno poznata slovenski in italijanski pravni red. Po pregledu posameznih zakonodaj so na koncu naloge strnjene ugotovitve, katere so glavne skupne značilnosti pravnih redov, kje prihaja do razlik, in kakšna je predvidena nadaljnja smer urejanja. Ne glede na to, da za slovensko ureditev ne moremo trditi, da je brez pomanjkljivosti, pa lahko povzamemo, da je trenutno slovensko pravo najditeljev primerljivo s pravnimi redi opisanih držav, katere vse sledijo cilju, da se mora najdena stvar primarno vrniti lastniku, da je potrebno najdbo prijaviti pristojnemu organu oziroma policiji ter da se po poteku za to določenega časovnega roka, v katerem se lastnik ni oglasil, lastninska pravica na najdeni premičnini prenese na najditelja (tukaj je zaenkrat še izjema Srbija, kjer se lahko lastninska pravica na taki stvari prenese zgolj na državo).
Ključne besede: najdene premičnine, stvari brez lastnika, najdba neznatne vrednosti pridobitev lastninske pravice, zaklad, Slovenija, ZDA, Srbija, Italija
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1084; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (588,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici