| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok
Petra Dragšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo navedli in opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno, ter determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje. Predstavili smo vlogo vrtca pri ohranjanju in pospeševanju zdravja predšolskih otrok in njeno povezavo s kurikulumom po področjih dejavnosti. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene, in sicer umivanje rok in zob, zdrave prehrane, gibalne aktivnosti, počitka in spanja. Pri vseh teh področjih, ki so pomembna za zdravje, smo nato dodali še sodelovanje vzgojiteljice s starši in predstavili, na kakšne načine lahko med seboj le-ti sodelujejo in kaj je pri tem pomembno. Empirični del zajema praktične ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice, in sicer v vrtcu Borisa Pečeta v Mariboru in njegovi enoti v Košakih v mesecu maju 2008. Zanimalo nas je, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje predšolskih otrok in na kakšne načine to izvajajo ter ali imajo dovolj znanja za to. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo dovolj možnosti za izvajanje dejavnosti v tej smeri ter ali si v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Spraševali smo se tudi, ali seznanjajo otroke o zdravem načinu prehranjevanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice menijo, da imajo dovolj znanja o vzgoji otrok v skrbi za ohranjanje zdravja predšolskih otrok in da razvijajo pri otrocih odnos do zdravega načina prehranjevanja ter da si vedno umijejo roke pred jedjo. Pri vprašanju o umivanju zob smo prišli do podatkov, da si otroci prvega starostnega obdobja (1−3 leta) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3−6 let), pa si več kot polovica anketiranih umiva zobe v vrtcu.
Ključne besede: vzgojiteljica, predšolski otrok, skrb za ohranjanje zdravja, osebna higiena, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3273; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (11,02 MB)

2.
SKRB ZA ZDRAVJE V VRTCU
Renata Brlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Skrb za zdravje v vrtcu je bil ugotoviti, kako oz. na kakšen način vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno, duhovno, opisala sem determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje ter kako vzgojiteljice sodelujejo s starši. Predstavili smo vlogo vrtca v skrbi za zdravje in njegovo povezavo s področji iz Kurikuluma. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene: umivanje rok in zob, pravilna in zdrava prehrana, gibalne aktivnosti, počitek, spanje in prezračevanje. Empirični del vsebuje ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice v treh enotah Vrtca Studenci Maribor v mesecu aprilu 2010. Spraševali smo se, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok, kako to izvajajo in ali imajo dovolj znanja za to. Zanimalo nas je, če si otroci v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Prav tako nas je zanimalo, ali otroke seznanjajo z zdravim načinom prehranjevanja. Rezultati obdelave podatkov kažejo, da imajo vzgojiteljice dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok v vrtcu, da pri otrocih razvijajo odnos do zdravega načina prehranjevanja, da vedno prezračujejo igralnico in da si otroci vedno umijejo roke pred jedjo. Prišli smo do odgovora, da si otroci prvega starostnega obdobja (1 — 3 let) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3 — 6 let) pa si zobe v vrtcu umivajo skoraj vsi.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, skrb za zdravje, skrb za osebno higieno, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 4003; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
PRIKRITI KURIKULUM V VRTCIH
Sabina Movrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 1999 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Kurikulum za vrtce, ki je vpeljal reformo ter prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar pa poleg uradnega kurikuluma obstaja še t.i. prikriti kurikulum, ki veliko bolj vpliva na vzgojo otrok. K prikritemu kurikulumu sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, katere lastnosti naj bi otroci po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pridobili doma in katere v vrtcu, kakšno je stališče vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do različnih trditev v zvezi s hranjenjem, pitjem, spanjem, higieno otrok, ureditvijo prostora in dnevno rutino. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšen je njihov vpliv in kakšen je vpliv otrok na odločitve v vrtcu. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic, zadovoljstvo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic z izbiro svojega poklica in glede na samooceno seznanjenosti s Kurikulumom za vrtce. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic večinoma menijo, da bi naj otroci v domačem okolju pridobili lastnosti kot so samostojnost, lepo vedenje ter strpnost in spoštovanje do drugih. Med pomembne lastnosti, ki bi jih naj otok pridobil v vrtcu pa uvrščajo sposobnost reševanja sporov z vrstniki, gibalne spretnosti, zaupanje vase, samostojnosti pri izbiri in odločanju ter kreativnost. Po mnenju vzgojiteljic/ pomočnic vzgojiteljic je pomembno, da ima vzgojiteljica razvite čustvene komponente, kot so prijaznost, ljubezen do otrok, strpnost (do razlik, odstopanj) in spoštovanje otok. Po lastni oceni vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic v največji meri odločajo o organizaciji in vsebini prireditev in praznovanj — torej le o neposrednem vzgojnem delu oziroma izvajanju kurikuluma. Ugotovili smo, da imajo izjemno malo vpliva na vse ključne razvojne odločitve v vrtcu. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja participacije pri otrocih še nižja kot pri vzgojiteljicah. Vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic ocenjujejo, da otroci zelo redko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje v vrtcu. Menimo pa, da bi glede odločitev v vrtcu morali v večji meri vključiti tako mnenje vzgojiteljice kakor tudi želje otrok, saj so oni tisti, ki velik del svojega vsakdana preživljajo v vrtcu.
Ključne besede: prikriti kurikulum, Kurikulum za vrtce, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, vrtec
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 9402; Prenosov: 2447
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
VLOGA VZGOJITELJICE V SKRBI ZA ZDRAVJE PREDŠOLSKIH OTROK
Bernarda Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojiteljice v skrbi za zdravje predšolskih otrok je opisan predšolski otrok, njegove razvojne značilnosti in razvojne potrebe. Opisali smo zdravje, vrste zdravja, in sicer duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno. Nadalje smo opisali dejavnike, ki vplivajo na zdravje, kot so zdrava prehrana, telesna aktivnost, počitek, osebna higiena-pri higieni smo izpostavili pomembnost, kot je umivanje rok in zob zer zobozdravstveno preventivo. Posebno poglavje smo namenili vlogi vzgojiteljice pri skrbi za zdravje predšolskih otrok in dejavnosti v vrtcu, ki so usmerjene k ohranjanju zdravja otrok v povezavi s cilji kurikula ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s starši predšolskih otrok. Predstavljeni so tudi nekateri projekti zdravja v vrtcu Markovci, v katerih je cilj seznanitev predšolskih otrok s pravilnim načinom življenja.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, vrtec, skrb za zdravje, kurikulum za vrtce
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2112; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VRTCU
Simona Jekovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce, ki je začrtal smernice koncepta in sistema predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih, uvršča dramsko dejavnost na področje umetnosti, v katerem so zastopani tudi glasbena, likovna in plesna ter AV - dejavnosti. V odnosu do umetnosti se v vrtcih še vedno preveč poudarjajo narisati risbo, zapeti pesmico ali pripraviti predstavo. Področje umetnosti je v kurikulumu dobro zastopano, vendar sta v priročniku h kurikulu za vrtce izpuščeni gledališka in lutkovna dejavnost. V nekaterih vrtcih po Sloveniji se izvaja pedagoški koncept Reggio Emilia, ki med drugim poudarja otrokovo izražanje v »sto jezikih«. Gledališka igra z vrsto nebesednih izraznih sredstev nedvomno sodi v ta koncept. Vzgojitelj namreč spodbuja kreativnost, samostojnost in raziskovanje otrok po vzoru simbolne igre, hkrati pa med njim in otroki potekata kakovostna interakcija in komunikacija. Koncept Reggio Emilia je, po mojem mnenju, prava smer pri bogatitvi vsebin vzgojno-izobraževalnega programa slovenskih vrtcev. Z diplomsko nalogo želim predstaviti, kako lahko simbolna gledališka igra otroka in uporaba lutk v vrtcu vplivata na otrokov celostni razvoj ter zastopanost simbolne gledališke igre in lutk v vzgojno-izobraževalnem procesu vrtca.
Ključne besede: Ključne besede: celostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, predšolski otrok, lutke, simbolna igra, kreativna igra, Kurikulum za vrtce, koncept Reggio Emilia.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3941; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
MATEMATIČNI VZORCI Z RAZLIČNIMI MATERIALI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Natalija Leopold, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vsebina matematicni vzorci z razlicnimi materiali, vzorci v povezavi z drugimi podrocji, materiali za vzorce in ali štiri letni otroci enako hitro razumejo pomen vzorcev.
Ključne besede: vzorci, materiali, predšolski otrok, Kurikulum za vrtce, oblikovanje vzorcev iz konkretnih materialov
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 3333; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

7.
ANALIZA LIKOVNE PODOBE VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA SLOVENJ GRADEC
Matic Škrlovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V empiričnem diplomskem delu Analiza likovne podobe Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec smo v teoretičnem delu predstavili izhodišča otroškega likovno-ustvarjalnega razvoja, ki so pomembna za izbrano temo, pomembne segmente Kurikuluma za vrtce, pomen kakovostne likovne podobe otrokovega okolja, vlogo barve v prostoru ter Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ga analiziramo v empiričnem delu. V empiričnem delu naloge smo podali rezultate raziskave in njihovo interpretacijo, nalogo pa smo zaključili s sklepom. V nalogi smo si zadali cilj, da karseda poljudno predstavimo pomembnost likovne podobe otrokovega bivanjskega okolja, v našem primeru vrtca. Z analizo smo želeli preveriti, v kolikšni meri je likovna podoba izbranega vrtca urejena v skladu z likovno-didaktično teorijo. Analizirali smo vseh sedem enot vrtca oziroma dvaindvajset oddelkov od dvainštiridesetih. Zbrali smo fotografski material zunanjosti in predvsem notranjosti enot vrtca ter na podlagi opazovanja in preučevanja fotografskega materiala izpolnili obrazec za oceno kvalitete likovne podobe vrtca. Rezultate iz obrazca smo predstavili v empiričnem delu. Ugotovili smo, da likovna podoba Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec delno ustreza strokovnim smernicam likovno-didaktične teorije.
Ključne besede: Ključne besede: - predšolska vzgoja, - likovna podoba vrtca, - likovno-ustvarjalni razvoj otroka, - Kurikulum za vrtce, - vloga barve v prostoru, - Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 1081; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (36,34 MB)

8.
VLOGA VZGOJITELJA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK V VRTCU
Daniela Huber Tkalec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo zdravja, dejavnike tveganja, vlogo vrtca in vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok in priporočila za ukrepanje ob nujnih stanjih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, ali imajo dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, ali obvladajo osnove nudenja prve pomoči in ali sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo vzgojitelji dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, da vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, da se poslužujejo dodatne literature in obiskujejo strokovna srečanja na temo o zdravju otrok v vrtcu, da vzgojitelji skrbijo za ustrezno higiensko stanje prostorov (zračenje igralnic) in igrač (vzdrževanje higiene igrač), da večina vzgojiteljev obvlada osnove nudenja prve pomoči in da sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.
Ključne besede: zdravje, skrb za zdravje, vzgojitelj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1430; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (889,75 KB)

9.
PLANINSKE DEJAVNOSTI V OKVIRU KURIKULUMA ZA VRTCE
Tamara Potočnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Planinske dejavnosti v okviru Kurikuluma za vrtce je teoretično delo, v katerem smo s pomočjo primarnih in sekundarnih virov z deskriptivno in komparativno metodo raziskali možnosti izvajanja planinskih vsebin v okviru Kurikuluma za vrtce. Na začetku smo predstavili planinstvo kot del slovenske narodne identitete z njegovim zgodovinskim razvojem. V nadaljevanju pa smo iskali možnosti za izvajanje planinskih vsebin v okviru Kurikuluma za vrtce. Hkrati pa ugotavljali možnosti za njihovo povezanost z ostalimi področji kurikuluma v vrtcu. Ugotovili smo, da je Kurikulum za vrtce nacionalni dokument, ki daje vzgojitelju osnovo za načrtovanje dela in možnosti povezovanja ciljev s področja gibanja s cilji drugih področij dejavnosti v vrtcu. Nadalje smo raziskovali vzgojni vidik planinstva in opisali akcijo Ciciban planinec. Pri tem smo predstavili vlogo mentorja in vodnika planinske skupine. Zadnje poglavje smo namenili načrtovanju planinskih dejavnosti v vrtcu ter iskali možnosti, kako obstoječi program Ciciban planinec implementirati v letni načrt vrtca ter s tem povečati zanimanje otrok za planinsko dejavnost. Ugotovili smo, da je za izvajanje programa pomembno kvalitetno letno in tudi večletno načrtovanje planinske dejavnosti v vrtcu. Ugotovili smo tudi, da samo načrtovanje še ne zagotavlja uspeha, temveč je potrebno načrtovano prenesti tudi v prakso. Uspeh pa je zagotovo odvisen od motivacije in strokovne usposobljenosti vzgojiteljev, ki te dejavnosti izvajajo. Ob koncu smo predstavili še primer programa planinskih dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: Kurikulum za vrtce, planinske dejavnosti, načrtovanje planinskih vsebin, vloga vzgojitelja, Ciciban planinec.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1187; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Analiza načrtovanega kurikula za vrtce na področju glasbene vzgoje
Olga Denac, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: Problematika načrtovanja glasbene vzgoje je povezana s filozofsko razsežnost jo razvoja učnih načrtov glasbene vzgoje in je še posebno aktualna ob uvedbi Kurikuluma za vrtce (1999), ki prinaša novosti na sistemski in vsebinski ravni. Zato je sistematično spremljanje in ugotavljanje kakovosti načrtovanega kurikula nujen pogoj za uspešen vzgojno-izobraževalni proces glasbene vzgoje. V prispevku so predstavljeni rezultati prve in druge faze raziskave, v katero smo vključili 159 vzgojiteljev iz vse Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti mesto in vlogo, ki jo ima glasbena vzgoja v načrtovanem kurikulu za vrtce, ter prepoznati težave, s katerimi se vzgojitelji srečujejo pri uresničevanju posameznih načel kurikula v procesu operativnega načrtovanja glasbene vzgoje. Načrtovani kurikul smo analizirali z vidika strukture, dejavnosti, ciljev, načel, vsebin, metod ter sredstev dela. Iz rezultatov raziskave lahko ugotovimo, da glasbena vzgoja na področju dejavnosti umetnost izgublja strokovno avtonomnost in da vzgojitelji pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa glasbene vzgoje le delno uresničujejo posamezna načela kurikula.
Ključne besede: vrtci, kurikulum za vrtce, načrtovanje pouka, glasbena vzgoja, predšolska vzgoja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 839; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici