| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Ključne besede: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

3.
Ohranjanje kulturne dediščine s pomočjo navidezne in obogatene resničnosti
Marko Plankelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Kulturna dediščina izginja zaradi različnih dejavnikov in pri njenem ohranjanju si v zadnjih letih vse pogosteje pomagamo s sodobnimi tehnologijami, ki omogočajo njeno digitalizacijo. Kot primer dobre prakse predstavimo uporabo navidezne in obogatene resničnosti. Vedno pogosteje se uporablja tudi mešana resničnost, ki združuje virtualne objekte in resnično okolje. Za praktični del diplomskega dela smo uporabili Microsoft HoloLens in v igralnem pogonu Unity ustvarili aplikacijo, ki omogoča interakcijo s šestimi artefakti iz časov Rimljanov. Skozi uporabo aplikacije lahko uporabnik spozna priložnosti, ki jih ponujata Microsoft HoloLens in mešana resničnost, med drugim tudi pri ohranjanju kulturne dediščine.
Ključne besede: Kulturna dediščina, mešana resničnost, obogatena resničnost, navidezna resničnost, Microsoft HoloLens
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Z obogateno resničnostjo podprt turistični vodnik
Aleš Spital, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob naraščajočem širjenju obogatene in navidezne resničnosti na trgu se je dobro vprašati, kako lahko to tehnologijo izkoristimo. Cilj te diplomske naloge je raziskati in razviti mobilno aplikacijo, ki uporablja tehnologijo obogatene resničnosti predvsem na področju turizma. Uporabnikom te aplikacije želimo ponuditi dodaten vir informacij kot način vpogleda v preteklost s prikazovanjem 3D modelov na lokaciji, kjer se nahajajo objekti kulturne dediščine ali znamenitosti. Diplomska naloga obsega pregled podobnih aplikacij, postavitev strežnika, iz katerega mobilna aplikacija črpa podatke, ustvarjanje 3D modela ter postopek izdelave mobilne aplikacije v programu Unity.
Ključne besede: obogatena resničnost, turizem, kulturna dediščina, mobilna aplikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okolice
Špela Jerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
Elementi vernakularne arhitekture na primeru sodobne slovenske hiše
Nikola Pintarić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili tradicionalne slovenske hiše in nato njihove elemente prenesli na sodobno hišo. Vzeli smo pet primerov tradicionalnih slovenskih hiš: alpska hiša, severovzhodna hiša, hiša južnih hribovij, osrednjeslovenska hiša in kraška hiša. Raziskali smo značilnosti hiš, ki so značilne za posamezno pokrajino. Pri prenosu vernakularnih elementov na sodobno hišo smo večkrat spremenili funkcijo in elementom dodali nove načine uporabe. Z uporabo vernakularnih elementov sodobnim hišam dodajamo elemente tradicije in tako postopoma ohranjamo identiteto krajevne arhitekture, hkrati pa na ta način prinašamo arhitekturno znanje naših prednikov na nove rodove.
Ključne besede: vernakularna arhitektura, kulturna dediščina, sodobna slovenska hiša
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (45,23 MB)

8.
Blockchain kot oblika varovanja pred kriminaliteto zoper kulturno dediščino
Vid Markež, 2020, diplomsko delo

Opis: Z vzponom teroristične skupine ISIS na bližnjem vzhodu, se je razširil problem uničevanja, plenjenja in ilegalne trgovine s predmeti kulturne dediščine. Zaradi lahko dostopnih arheoloških najdišč in lahke odstranitve predmetov iz kulturno bogatih območji ter zaradi letalskih napadov na naftno infrastrukturo, je ISIS svojo odvisnost in vključenost v trg s starinami, še povečal. Skupina je sprva svoje trgovanje vzdrževala preko družbenih omrežij, z razvojem visoko napredne tehnologije pa so se njihove dejavnosti pomaknile na temni splet, kjer so transakcije s pomočjo kriptovalut anonimne in neizsledljive. S kvalitativno deskriptivno metodo analize pisnih virov smo pregledali domačo in tujo literaturo ter zakonodajo, s pomočjo katere smo oblikovali teoretična izhodišča. Proučili in analizirali smo kriminaliteto zoper kulturno dediščino na Bližnjem vzhodu, ki predstavlja problem od sirske državljanske vojne leta 2011. Prišli smo do zaključkov, da se je večina nelegalnih aktivnosti terorističnih skupin pomaknila na temni splet, kjer problem pri preiskovanju predstavlja predvsem anonimnost transakcij in kibernetskih dejavnosti, ki pripomore k lažji izmenjavi sredstev. ISIS-ovo plenjenje in trgovanje s predmeti kulturne dediščine sta se iz oportunističnih dejanj razvila v organizirano transnacionalno kriminaliteto za financiranje terorističnih dejavnosti, kar dokazuje tudi ustanovitev posebne službe za nadziranje antikvitet, znotraj nje pa tudi poseben oddelek za nadzor izkopavanja ropanja in prodaje predmetov kulturne dediščine. S pomočjo primerjalne metode smo analizirali tri različne pristope k varovanju kulturne dediščine, forenzično arheometrijo, označevanje predmetov z DNA in tehnologijo Blockchain. Pristope k varovanju smo interpretirali kot dobre, sprejemljive ali slabe. Ker Blockchain tehnologija ponuja možnost oblikovanja omrežja, kjer se transakcije in prenosi varno beležijo v porazdeljeni knjigi, jo smatramo kot trenutno najboljši pristop k varovanju kulturne dediščine, zato je nujno, da umetniška skupnost sprejme Blockchain kot nov sistem beleženja izvornosti starin, da bi odpravila trenutno nestabilnost dokumentacije ali provenience, ki jo je mogoče izgubiti ali uničiti.
Ključne besede: diplomske naloge, kulturna dediščina, kriminaliteta, varovanje, Blockchain, ISIS
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (867,41 KB)

9.
Izginjajoča vrata: stara vrata v Mengšu
Doris Natalija Križman, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Izginjajoča vrata: stara vrata v Mengšu je zajemalo teoretični, empirični in praktični del. Interdisciplinarno zasnovano delo je z različnih vidikov ter področij raziskava vloge, namena, pomena in razumevanja vrat v občini Mengeš. Zastavljeni cilj je izdelan topografski katalog mengeških vrat, ki je bil vključen v prilogo kot dopolnilo k teoretskemu diskurzu in interpretaciji. V teoretičnem delu raziskan stilno razvojni vidik vrat je obsegal pregled razvoja stavbarstva na Slovenskem. Obravnavane so značilnosti vrat in njihovih oblikovnih sestavin ter likovno oblikovanje, motivika in ornamentika. Zatem je opisano raziskovanje socialno razvojnega vidika vrat s poudarkom na simboliki motivike in ornamentike, običajih, tradiciji ter simboliki. Vrata so obravnavana z vidika materialne kulture in potrošnje. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je raziskan tehnično razvojni vidik, ki je razdeljen na domače obrti, načine izdelave in materiale povezani z vrati. V empiričnem oz. terenskem raziskovalnem delu je opisana organizacija, izvedba in potek zbiranja podatkov ter postopki obdelave in izdelave kataloga vrat. Zbrani podatki so interpretirani v posebnem poglavju. Praktični del je temeljil na ugotovitvah iz teoretičnega in empiričnega. S pridobljenim znanjem je nastala osnova za izdelavo lastnega pogleda in pristopa na oblikovanje ter razumevanje vrat.
Ključne besede: stavbarstvo, kulturna dediščina Mengša in okolice, stara vhodna hišna vrata, razvojni vidiki vrat, materialna kultura.
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Kriminaliteta, povezana s kulturno dediščino
Viktorija Zupančič, Bojan Dobovšek, 2019, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati obstoj kriminalitete, povezane s kulturno dediščino v svetu, ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Metode: Uporabili smo pregled literature in metodo strukturiranega poglobljenega intervjuja. Ugotovitve: Veljavna zakonodaja s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete je ustrezna in primerna. Problem predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praksi. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanih kulturnih dobrin na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza intervjujev s strokovnjaki je pokazala resnično problematiko prepovedanega trgovanja s predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek predstavlja pilotsko raziskavo z omejenim številom intervjujev z izbranimi strokovnjaki, ki pa je dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje strategij preprečevanja kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino. Izvirnost/pomembnost prispevka: Slovenska strokovna literatura s področja kriminalitete zoper kulturno dediščino je dokaj redka. Članek prinaša vpogled v problematiko ter izzive za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kulturna dediščina, kriminaliteta, črni trg, umetnine, plenjenje, ilegalno trgovanje
Objavljeno: 24.03.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici