1. Organizacijska kultura in vodenje: študija primera podjetja impolJulija Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira vpliv organizacijske kulture in vodenja na uspešnost podjetja Impol. Osredotoča se na prepletanje različnih stilov vodenja in kulturnih modelov, ki vplivajo na prilagodljivost podjetja in njegov potencial za inovacije. Organizacijska kultura je ključnega pomena za uspeh podjetja, ker vključuje norme in vrednote in le-te oblikujejo delovno okolje.
Raziskovali bomo različne tipe kultur, kot so tržna kultura, ki poudarja konkurenčnost in kultura klana, ki poudarja sodelovanje. Pri tem bomo obravnavali tudi adhokracijo, ki spodbuja fleksibilnost, inovacije in prilagodljivost. V današnjem sodobnem poslovnem okolju je nujno potrebno uravnoteženje prilagodljivosti in stabilnosti za inovacije in rast. Poleg organizacijske kulture bomo raziskali tudi vpliv stilov vodenja, kot so demokratični, avtoritativni in participativni slog. Poudarek bomo namenili participativnemu slogu, ki spodbuja zavzetost zaposlenih in inovativnost, vendar se lahko v hierarhičnih organizacijah pojavijo ovire pri učinkovitosti izvajanja. Raziskava bo analizirala, kako trenutni slog vodenja podjetja Impol vpliva na podporo inovacijam in motivacijo. Čeprav rezultati kažejo na pozitivno delovno okolje, je mogoče opaziti vidno potrebo po izboljšavah na področju podpore inovacijam in odprti komunikaciji, kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja. V raziskavi bomo ponudili predloge za izboljšanje organizacijske kulture in vodenja v podjetju, skupaj z izboljšanjem inovativnosti, spodbujanjem odprte komunikacije, profesionalnega razvoja zaposlenih in večjo fleksibilnostjo pri odločanju. To bi podjetju omogočalo boljše prilagajanje tržnim spremembam in povečalo kreativnost zaposlenih.
Ključne besede: organizacijska kultura, vodenje, Impol, inovativnost, uspešnost.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (3,02 MB) |
2. Analiza obravnave tabujev v učbeniškem gradivu za predmet Družba in etika, Državljanska vzgoja in etika oziroma Državljanska in domovinska vzgoja ter etika : magistrsko deloAmadeja Žökš, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana obravnava tematik, ki jih sodobna družba pogosto dojema kot tabuje, v nekaterih osnovnošolskih učbenikih in delovnih zvezkih predmeta DDKE in njegovih predhodnikov Etika in družba ter Državljanska vzgoja in etika. Vsi trije so bili, vsak v svojem časovnem obdobju, del slovenskega kurikuluma vse od osamosvojitve leta 1991. Raziskava je bila izvedena na primeru sedmih osnovnošolskih učbenikov in štirih pripadajočih delovnih zvezkov. V teoretičnem delu so predstavljeni najpogostejši tabuji, ki so bili vodilo za analizo vsebine učbenikov. Obravnavo tabuiziranih tem v posameznih učbenikih smo nato izvedli z metodo analize vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so v novejših učbenikih iz obravnave povsem odstranjene le redke občutljive teme. Na drugi strani so rezultati pokazali tudi, da so nekatere občutljive teme, kot so denimo vojna, neenakost in politika, v novejših učbenikih obravnavane še bolj natančno kot v starejših.
Ključne besede: tabu, učbeniško gradivo, primerjava učbenikov, Domovinska in državljanska kultura in etika
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Prenos podjetja na zaposlene in vrednost podjetjaErika Kemperle, 2025, magistrsko delo Opis: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto.
V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja.
V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja.
V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja.
Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja.
Ključne besede: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. Vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturoJana Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Fizično, psihično, socialno in spiritualno počutje medicinskih sester vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe. Delovno okolje medicinskih sester je polno stresnih situacij. Namen je opisati vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturo.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Prikazali smo jih v tabeli s karakteristikami in jih sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Od skupno 436 zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Višja stopnja psihološkega kapitala pri medicinskih sestrah vodi k nižji stopnji izgorelosti in nižji nameri opustitve poklica ter doseganju boljših delovnih rezultatov. Spiritualnost omogoča lažje obvladovanje deviantnega vedenja medicinskih sester in izboljša njihovo samozavest.
Razprava in zaključek: Obstaja povezava med spiritualnimi in psihološkimi dejavniki in večjim zadovoljstvom medicinskih sester, pripadnostjo organizaciji, delovno angažiranostjo in delovno uspešnostjo. Vodje medicinskih sester bi morale več pozornosti nameniti spiritualnosti in oblikovanju pozitivnega psihološkega kapitala v zdravstvenih ustanovah ter krepitvi organizacijske kulture in organizacijske klime.
Ključne besede: medicinske sestre, organizacijska kultura, spiritualni dejavniki, psihološki dejavniki, psihološki kapital
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Pričakovanja starejših zaposlenih v delovnem okoljuTajda Stokuća, 2025, diplomsko delo Opis: Hitro starajoče se prebivalstvo prinaša številne izzive za starejše zaposlene v delovnem okolju. Pričakovanja starejših zaposlenih so odvisna od njihovih želja, vendar pa sta ključni merili za zadovoljstvo počitek in upokojitev. Vsebino smo razdelili na teoretični del, v katerem smo s pomočjo virov in literature opisali različna področja, povezana s starejšimi zaposlenimi, ter empirični del, v katerem smo izvedli raziskavo z zaposlenimi, starimi 55 let ali več.
Ključne besede: Staranje, stereotipi, zadovoljstvo, motivacija, nadgrajevanje, organizacijska kultura
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (638,59 KB) |
6. Vpliv inkluzivnosti rednih šol na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z avtističnimi motnjami : doktorska disertacijaMateja Petek, 2025, doktorska disertacija Opis: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol.
V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse.
Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije.
Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (8,20 MB) |
7. Doživetja in komodifikacija izkustva tveganja : primer popkulturnega fenomena serije Squid Game in iger preživetjaJovana Grujović, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje komodifikacijo izkustva tveganja v kontekstu popkulturnega fenomena serije Squid Game in iz nje izpeljanega produkta – »the Trials experience«. Namen diplomskega dela je razširiti znanje o produktih doživetij z elementi popkulturne medijske produkcije. V teoretičnem delu smo predstavili izkustveno ekonomijo v sodobni družbi in vse večjo razširjenost komodifikacije in igrifikacije ter specifike popkulturnega turizma. V tem kontekstu smo predstavili tudi izbrano serijo in analizirani doživljajski produkt – igre preživetja. Empirični del zajema dve analizi, in sicer tematsko in multimodalno. S pomočjo tematske analize smo najprej analizirali promocijski diskurz na uradnih spletnih komunikacijskih kanalih doživljajskega produkta, da bi identificirali obljube, prek katerih se komodificira tveganje. Nato smo z multimodalno analizo uporabniško generiranih vsebin, konkretno video posnetkov udeležencev doživetja, odkrivali, kako ti doživljajo in reprezentirajo svojo izkušnjo na Instagramu. Rezultati obeh analiz pričajo o kompleksnosti poblagovljenja izkušnje tveganja, kjer strah in tveganje postaneta tržni dobrini, prilagojeni potrebam potrošnikov.
Ključne besede: doživetje, komodifikacija, izkustvo tveganja, Squid Game, the Trials experience, popularna kultura
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35 (1 glas)
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. Kultura varnosti pri delu v operacijskih dvoranahTeodor Pevec, 2025, doktorska disertacija Opis: Izhodišča in namen raziskave: Bolnikova varnost je postala glavna skrb izvajalcev in kreatorjev zdravstvenega sistema, saj se v Evropi varnostni zapleti zgodijo pri 8 % do 12 % vseh sprejetih bolnikov v bolnišnice.
Metode: Razvili smo slovenski vprašalnik odnosa do varnosti v operacijskih dvoranah in na
istem vzorcu zaposlenih v operacijskih dvoranah v sedmih od deset slovenskih regionalnih bolnišnicah ugotavljali vpliv poklicne skupine in izkušenj na odnos do varnosti. Nadaljevali smo s kvalitativno raziskavo, kjer smo pri predstavnikih poklicnih skupin, ki delajo v operacijskih dvoranah, ugotavljali odnos do incidentne situacije. Na koncu pa preverili, kako se upoštevajo priporočila za uporabo preventivne antibiotične zaščite.
Rezultati: Slovenska verzija vprašalnika odnosa do varnosti v operacijski dvorani vsebuje 28 vprašanj in izkazuje primerne kriterije veljavnosti in zanesljivosti. Pri reševanju incidentov ne pride do pomoči med različnimi profili zaposlenih v operacijski dvorani. Vsi elementi perioperativne antibiotične zaščite so bili pravilno upoštevani pri 82 % bolnikov.
Zaključek: Slovenski vprašalnik o varnostni kulturi v operacijskih dvoranah je dober merilni instrument, in se lahko uporablja tako pri opredelitvi potencialno nevarnih področij za varnost bolnikov kakor za merjenje učinka ukrepov za povečanje kulture varnosti.
Ključne besede: kultura varnosti, vprašalnik, raziskava mešanega tipa, perioperativna antibiotična zaščita
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Pristopi medicinske sestre - manager pri obvladovanju odklonov in krepitvi kulture varnosti v sistemu kakovosti v zdravstveni dejavnostiTia Zagernik, 2024, magistrsko delo Opis: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti.
Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Ključne besede: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,11 MB) |
10. PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH KULTUR NEMČIJE IN JAPONSKEPetra Pajek, 2015, diplomsko delo Opis: Poslovna kultura predstavlja pomemben dejavnik po celem svetu. Poznavanje poslovne kulture je zelo pomembno, posebej za tista podjetja, ki vstopajo na tuji trg. V našem primeru sta to Nemčija in Japonska.
Na poslovno kulturo vplivajo družbena struktura, jezik, religija, vrednote in prepričanja, materialna kultura in estetika.
Nemci so znani po tem, da so delovni in natančni. Zelo cenijo točnost. Komunicirajo odprto in odkrito. Najraje imajo, da z njimi vzpostavimo čim več pisne komunikacije. Radi načrtujejo in se strogo držijo sestankov. Pozdravljajo se s stiskom roke, vendar velja, da ženska prva ponudi roko. Imenovanje po imensko uporabljajo samo med dolgoletnimi prijatelji. Moški in ženske so v službi oblečeni v formalna in konservativna oblačila.
Japonci govorijo počasi in komunicirajo neverbalno. Velik poudarek dajejo na točnost. Pozdravljajo se s tradicionalnim poklonom ali s stiskom roke. Na Japonskem se običajno ne uporabljajo imena, ampak jih naslavljajo s priimki. Moški in ženske so običajno oblečeni v konservativna oblačila. Imajo pa tudi tradicionalno obleko, ki se imenuje kimono. Pogosteje jo oblečejo ženske za svečane priložnosti.
Ključne besede: poslovna kultura, komunikacija, modeli medkulturnih razlik, Nemčija, Japonska
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (812,07 KB) |
