| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 715
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Praktična izvedba sistema upravljanja varnosti v letalski družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sandi Grubelić, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje pomembnosti letalskih družb in njihovih storitev je pomemben pristop k upravljanju varnosti predvsem z vidika zmanjševanja tveganj in zagotavljanja varnosti vseh, ki so vpleteni v izvajanje in koriščenje letalskih storitev. Zaradi kompleksnosti sistema imajo predvsem manjše letalske organizacije ta sistem slabše razvit, nedelujoč v praksi, oziroma pristop za upravljanje varnosti ni dovolj dobro razdelan. SMS (angl. Safety Management System – Sistem upravljanja varnosti) vključuje politiko, cilje, načrte, postopke, organizacijo, odgovornosti in druge ukrepe ter opredelitev nevarnosti in trajno upravljanje tveganj, povezanih z dejavnostmi organizacije. Skupni imenovalec je preprečiti oziroma zmanjšati nevarnost, na kar se da še sprejemljivo stopnjo, da ne pride do posledic (incidenti/nesreče). SMS je pomembno implementirati v letalske družbe, in sicer po točno predpisanih korakih in postopkih, da bi bil učinkovit in bi s tem zagotovil večjo varnost pri delovanju podjetja. V implementacijo sistema varnostnega upravljanja v letalski družb so vključeni vsi, ki so kakor koli vpleteni v delovanje družbe, kar predstavlja celosten proces, ki lahko traja tudi več let ter se vseskozi spreminja in dopolnjuje. Kultura poročanja (angl. Just Culture) je eden izmed ključnih elementov SMS-a, saj spodbuja vse v organizaciji, da poročajo o nevarnih dogodkih, s čimer se zmanjša verjetnost tveganj in temelji na nekaznovanju. Na področju varnosti v letalstvu delujejo različne tako mednarodne kot tudi domače organizacije in agencije, kot so ICAO (angl. International Civil Aviation Organization – Mednarodna organizacija civilnega letalstva), EASA (angl. European Union Aviation Safety Agency – Evropska agencija za varnost v letalstvu), CAA (angl. Civil Aviation Authority – Uprava za civilno letalstvo). V Sloveniji področje letalstva urejata Zakon o letalstvu (ZLet) in Letalski varnostni program, medtem ko je pristojni organ Ministrstvo za promet Republike Slovenije.
Ključne besede: letalstvo, letalska varnost, kultura poročanja, sistem upravljanja varnosti, implementacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Odnos domačinov do filmskih festivalov v Sarajevu : zaključno delo VS študijskega programa
Berina Halilović, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema zaključnega dela je »Odnos domačinov do filmskih festivalov v Sarajevu«. Z analizo literature smo ugotovili, da se v Sarajevu organizira 7 filmskih festivalov, zato se nam je zdelo pomembno raziskati, kako domačini doživljajo filmske festivale in ali filmski festivali vplivajo, na domačine Sarajeva pozitivno ali negativno. Metoda, ki smo jo uporabili pri raziskavi, je bila anketa, natančneje,spletna anketa, ki smo jo objavili na družbenih omrežjih. Naša raziskovalna populacija so bili prebivalci Sarajeva. Ključne ugotovitve naše raziskave so, da so bili anketirani lokalni prebivalci bolj zadovoljni s pozitivnimi učinki filmskih festivalov v Sarajevu kot z negativnimi. Vplivi, s katerimi so se anketirani domačini najbolj strinjali, so povezani s turizmom, natančneje, s promocijo in obiskanostjo destinacije. To nas je pripeljalo do zaključka, da lokalni prebivalci Sarajeva prepoznavajo, da se s pomočjo filmskih festivalov razvija turizem in v tem obdobju kraj obišče veliko število turistov. V teoretičnem delu smo opisali raziskave, povezane z lokalnim prebivalstvom in filmskim turizmom, v katerih so avtorji raziskovali, kako filmski turizem vpliva na zadovoljstvo lokalnega prebivalstva. Na koncu smo te raziskave primerjali z našo in videli, kje se raziskave razlikujejo in kje so enake.
Ključne besede: film, kultura, festivali, vpliv turizma, domačini, Sarajevo
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 142; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Trajnostne oskrbovalne verige: vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostne oskrbovalne verige iz logističnega vidika : doktorska disertacija
Sebastjan Lazar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Področje trajnostnega razvoja je dandanes na globalnem nivoju postalo eno izmed najbolj aktualnih in pomembnih področij za trenutno in vse prihodnje generacije. To potrjujejo številke raziskave, velika zainteresiranost javnosti (tudi politične) in nenehna opozarjanja na pomen omenjenega področja iz strani številnih vplivnežev širom sveta. V doktorski disertaciji smo obravnavali trajnostne oskrbovalne verige v logističnih in nelogističnih mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih (še posebej v povezavi z organizacijsko kulturo, normativno zavezanostjo in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja po Združenih narodih). Hkrati smo raziskali tudi usmerjenost in osredotočenost študij s področja logistike in oskrbovalnih verig na prioritetna področja trajnostnega razvoja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali štiri glavne hipoteze in deset podpornih hipotez. Trajnostno usmerjenost in osredotočanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na prioritetna področja trajnostnega razvoja smo raziskali s pomočjo 116 študij, ki so bile objavljene v 73 mednarodnih revijah v obdobju med letoma 2010 in 2020 v znanstveni bazi Web of Science in/ali Scopus. Pri tem smo upoštevali tako vse tri dimenzije trajnostnega razvoja kot tudi vseh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja po Združenih narodih. Ob vsem naštetem smo uporabili tudi program VOSviewer za izdelavo različnih bibliometričih analiz. V doktorski disertaciji smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvajali mednarodno raziskavo na več celinah. V raziskavo so bili večinoma vključeni zaposleni iz podjetij, ki so bila locirana v 34 različno razvitih državah. Anketni vprašalnik smo neposredno poslali v 528 podjetij in 1.576 zaposlenim. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 516 zaposlenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in uporabljenih statističnih metod, npr. faktorska analiza, linearna regresijska analiza, Pearsonov korelacijski koeficient itn., smo ugotovili, da organizacijska kultura in normativna zavezanost statistično značilno vplivata na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Ugotovili smo tudi, da organizacijska kultura statistično značilno vpliva na normativno zavezanost. Na podlagi rezultatov raziskave s poudarkom na statistično značilnih direktnih vplivih smo zasnovali model razvoja trajnostne oskrbovalne verige, ki upošteva vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Pri tem smo upoštevali logistični vidik, kot je tudi posebej poudarjeno v sklopu predpostavk in omejitev doktorske disertacije. Razvit model podjetjem omogoča izboljšanje trajnostnega razvoja njihovih oskrbovalnih verig z upoštevanjem vpliva organizacijske kulture in normativne zavezanosti. V doktorski disertaciji smo predstavili tudi način uporabe razvitega modela v praksi/podjetjih. V doktorski disertaciji smo potrdili vse štiri glavne hipoteze ter tudi vseh deset podpornih hipotez ter tako dosegli prispevek k strokovni in znanstveni literaturi s področja predmeta raziskovanja. Zasnovali smo koncept (razvoj modela) za izboljšanje trajnostnih oskrbovalnih verig, ki omogoča tudi boljšo prihodnost za trenutno in vse nadaljnje generacije. Doktorska disertacija hkrati omogoča tudi odlična izhodišča za nadaljnje raziskave s področja logistike, oskrbovalnih verig, trajnostnega razvoja, organizacijske kulture in normativne zavezanosti.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj, organizacijska kultura, normativna zavezanost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 2159; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

4.
Priprava umetnih semen plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) in vpliv temperature ter časa shranjevanja na regeneracijo : magistrsko delo
Ines Pucko, 2023, magistrsko delo

Opis: Umetna semena se uporabljajo za daljše shranjevanje ogroženih, redkih, zdravilnih in industrijsko pomembnih rastlinskih vrst in lažji prenos v in vivo okolje. Plazeča zelena, Apium repens velja za ogroženo in redko rastlinsko vrsto, v Sloveniji nazadnje potrjeno pred več kot 100 leti. Cilj naše naloge je bil pripraviti umetna semena plazeče zelene (Apium repens), pridobljeno iz bližnjih rastišč, ki jo hranimo v tkivni kulturi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru. Umetna semena smo pripravili iz izsečkov, nodijev izoliranih z matične rastline A. repens. Izsečke smo takoj po izolaciji z matične rastline prenesli v MS gojišča z 2 µM BAP, 3-% natrijevim alginatom in 0,1 M in 0,4 M saharozo. Od tod smo nodije prenesli v MS gojišča s CaCl2, kjer so se zaradi polimerizacije oblikovali v kapsule. Kapsule umetnih semen smo hranili 2, 8 in 16 tednov pri temperaturah 23 °C, 15 °C in 4 °C ter spremljali živost umetnih semen. Živost in razvoj v poganjke in korenine inkapsuliranih in neinkapsuliranih nodijev smo ugotavljali na MS gojišču in mešanici perlita in MS gojišča, oboje z dodatkom 2 µM BAP. Umetna semena Apium repens inkapsulirana z 0,4 M saharozo, ki so bila takoj prenesena na gojišče, so preživela 50 % in ostala živa po 2 tednih pri temperaturi 15 °C (50 %) in temperaturi 4 °C (35 %) in po 8 tednih pri temperaturi 15 °C in 4 °C (5 %) ter po 16 tednih shranjevanja pri temperaturi 4 °C (8 %). Umetna semena Apium repens inkapsulirana z 0,1 M saharozo, ki so bila takoj prenesena na gojišče so preživela 92 %, po 2 tednih pri temperaturi 15 °C (43 %) in temperaturi 4 °C (35 %) ter po 8 tednih shranjevanja pri temperaturu 4 °C (37 %). Preživetje in rast rastlin se je s podaljševanjem časa shranjevanja umetnih semen zmanjševala, rast rastlin pa je bila upočasnjena.
Ključne besede: Plazeča zelena, inkapsulacija, ogrožene rastlinske vrste, redke rastlinske vrste, tkivna kultura, in vitro
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (711,98 KB)

5.
Vpliv stresa medicinske sestre na varnost pacienta
Nuša Sorgar, 2023, diplomsko delo

Opis: Medicinske sestre se v svojem delovnem okolju mnogokrat srečujejo s kadrovsko stisko, fizično in psihično preobremenjenostjo, slabimi odnosi v timu, težavnimi pacienti in njihovimi svojci, večizmenskim delovnikom in slabim plačilom. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv stresa medicinske sestre, ki ga ta doživlja v svojem delovnem okolju, na varnostno kulturo pacienta. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Willey Online Library in Science Direct. Vključene članke smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Članke smo s pomočjo orodja JBI kritično ocenili in izvedli tematsko analizo. Rezultati: Od vseh 1524 zadetkov je bilo v analizo vključenih 9 člankov, ki so bili vsebinsko ustrezni. Rezultati so pokazali, da delovno okolje, preobremenjenost in izgorelost medicinske sestre negativno vplivajo na kulturo varnosti pacienta v povezavi s stresom medicinske sestre. Razprava in sklep: Ves stres, ki ga medicinska sestra med delovnim procesom »srka« vase, pušča posledice na (ne)kakovostni obravnavi pacienta. S tem se varnost pacienta močno zmanjša in so posledice za nastanek neželenih dogodkov veliko večje. Ker je varnostna kultura pacienta prioriteta zdravstvenega osebja in tako tudi zdravstvenih sistemov, je treba poiskati dosledne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev življenjsko ogrožajočih napak.
Ključne besede: medicinska sestra, varnost pacienta, varnostna kultura, stres
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 223; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom : diplomsko delo
Tjaša Simonič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom v vrtcu je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem sklopu smo tematiko obravnavali iz teoretičnega vidika. Pojme smo nadgrajevali od najširšega k specifičnim. V drugem, empiričnem sklopu smo izvedli anketo, s katero smo želeli ugotoviti, s kakšnimi izzivi se pri svojem delu v vzgojno-izobraževalnih ustanovah srečujejo vzgojitelji predšolskih otrok. Namen naše naloge je bil raziskati, ali se vzgojitelji predšolskih otrok v slovenskih vrtcih srečujejo z izzivi na področju multikulturalizma. Obravnavana naloga je relevantna in aktualna z dveh vidikov. Prvič, ker analizira področje multikulturalizma, ki je skozi leta vse bolj aktualno. In drugič, ker je nerazumevanje multikulturalizma zelo pogosto lahko vzrok za neučinkovitost in neuspešnost vzgojiteljev ter vzgojno-varstvenih zavodov. Lastne izkušnje in učinek zatiskanja oči pred izzivi se v neformalnem okolju zaznavajo in obravnavajo bolj kritično, kot si bi želeli priznati na formalni ravni vodstva zavodov.
Ključne besede: multikulturalizem, vzgojitelji predšolskih otrok, izzivi, kultura, otroci
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko delo
Špela Habjanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije. Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni. V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

8.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in Kitajske
Blaž Zadravec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kulturo, vodenje in poslovne običaje Slovenije in Kitajske, nato pa smo državi še primerjali. V današnjem poslovnem svetu lahko pride do številnih napak oziroma težav predvsem na poslovnih sestankih, kjer se srečujejo različne kulture. Država, podjetja in organizacije si želijo dobrega sodelovanja in komunikacije z državami, podjetji in organizacijami iz različnih kultur in kontinentov. Predstavniki držav morajo biti na tekočem z njihovim stilom vodenja, kulturo in poslovnimi običaji, ki se lahko med državami pomembno razlikujejo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerjavo Slovenije in Kitajske, kjer smo predstavili številne razlike v načinu vodenja, kulturi in poslovnih običajih. Predstavili smo tudi pojem vodenja, kjer smo opredelili stile vodenja, izhodišča za razumevanje vodenja in skupinsko delo. Dotaknili smo se pojma kultura, kjer smo opredelili organizacijsko kulturo, poslovni bonton in poslovno komuniciranje. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo opredelili kriterije, na temelju katerih smo Slovenijo in Kitajsko tudi primerjali in opisali razlike. Največje razlike smo zaznali v načinu vodenja, saj v Sloveniji uporabljamo predvsem demokratičen stil vodenja, na Kitajskem pa se poslužujejo predvsem avtokratskega stila vodenja, kjer ima vodja malo zaupanja v svoje zaposlene. Razlike se pojavijo tudi v sami kulturi, saj smo Slovenci bolj odprti po naravi, kot so Kitajci. Za Slovenijo je značilna bolj individualistična kultura, za Kitajsko pa kolektivistična. Razlike se pojavljajo tudi pri načinu komuniciranja, saj Slovenci uporabljamo neposreden stil, Kitajci pa zgoščeni stil komuniciranja. V sklepu diplomskega dela smo opisali naše ugotovitve, predstavili odprte probleme in podali predloge za prakso.
Ključne besede: Kultura, Vodenje, Stil vodenja, Slovenija, Kitajska, Poslovna kultura, Motiviranje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Sodobno pohištvo oblikovano na osnovi slovenskih mitov in pripovedk : magistrsko delo
Hana Pohajda, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je opisan proces oblikovanja sodobnega pohištva skozi proces oblikovalskega razmišljanja. Idejna zasnova temelji na izbranih slovenskih narodnih mitih in pripovedkah, na podlagi katerih smo ustvarili kolekcijo treh kosov pohištva. Te skozi naravne danosti Slovenije in elemente nesnovne kulturne dediščine izpostavljajo prepoznavne detajle, ki so gradniki oblik dveh kolekcij. Cilj magistrske naloge je oblikovati naslonjač, ki simbolizira pripovedko iz gorskega področja Slovenije, naslonjač ali sedežno garnituro, ki simbolizira slovenski mit iz nižinskega področja in mizico s slovenskim mitom rek. Naloga tudi podrobno opiše določene faze oblikovalskega procesa dvojnega diamanta, ki je zelo razširjen na oblikovalskem področju.
Ključne besede: Slovenska kultura, Miti, Pripovedke, Bajeslovje, Slovenska mitologija, Sodobno pohištvo, Oblikovanje pohištva, 3D Oblikovanje in tisk
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

10.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 15
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici