| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi pri poškodovancu v hemoragičnem šoku v predbolnišničnem okolju
Nina Omahen, 2020, diplomsko delo

Opis: Šokovno stanje predstavlja eno izmed okoliščin, ki ob poškodbi ogroža življenje poškodovanca. Pomembno je, da s pravilnimi ukrepi dosežemo stabilizacijo vitalnih funkcij, ki ne povzročajo dodatne škode ob šokovnem stanju poškodovanca. Pri hemoragičnem šoku je treba biti pozoren na izgubo krvi, tako notranje kot zunanje krvavitve. Naloga medicinske sestre v predbolnišničnem okolju je, da mora dobro poznati in prepoznati klinične znake, ki se pojavljajo pri poškodovancu v hemoragičnem šoku in temu ustrezno ukrepati.
Ključne besede: šok, hemoragični šok, hipovolemični šok, znaki šoka, krvavitev
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (751,48 KB)

2.
Vpliv diklofenaka na krvavitev, funkcijo trombocitov in porabo opiatov po premostitvi venčnih arterij
Irena Osojnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke. Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti. Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 584; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Celostna obravnava pacienta z rupturo možganske anevrizme
Urška Slavič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ruptura možganske anevrizme lahko v trenutku povzroči hude posledice na možganih, ki lahko privedejo do smrti, invalidnosti ali popolne ozdravitve. Možganske anevrizme delimo glede na obliko, lokacijo in vzrok. Po rupturi pride v večini primerov do subarahnoidne krvavitve, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Potrebno je čimprejšnje diagnosticiranje in zdravljenje ter ustrezna in strokovna nevrokirurška zdravstvena nega, da pacienta obravnavamo celostno. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze. Primerjali in analizirali smo slovensko in tujo strokovno literaturo, ter na koncu odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Subarahnoidna krvavitev je nujno stanje, ki zahteva hiter transport v bolnišnico in čimprejšnje diagnosticiranje. Zdravljenje je lahko endovaskularno ali nevrokiruško. Po zdravljenju je potrebna obsežna nevrokirurška zdravstvena nega, ki zahteva natančnost, strokovnost in usposobljenost zdravstvenega osebja. Pri oceni pacientovega stanja upoštevamo nevrološko oceno in oceno vitalnih funkcij. Po zdravljenju ima veliko pacientov posledice v nadaljnjem življenju. Diskusija in zaključek: Pri rupturi možganske anevrizme je smrtnost tako visoka zaradi same krvavitve v možgane, komplikacij, izida zdravljenja in pacientov, ki umrejo preden pridejo do bolnišnice. Vloga medicinske sestre pri rupturi možganske anevrizme je ključna pri kontroli in opazovanju celotnega stanja pacienta, izvajanju zdravstvene nege in pravočasnem ukrepanju ob komplikacijah. Trenutno je bolj uporabljeno endovaskularno zdravljenje, saj ima več prednosti, se razvija in napreduje v razvoju.
Ključne besede: subarahnoidna krvavitev, nevrokirurška zdravstvena nega, vloga medicinske sestre pri nevrološkem pacientu, možgansko žilne bolezni, zdravljenje subarahnoidne krvavitve.
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 1188; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Zdravstvena nega pacienta z anemijo povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil
Nadja Pečnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega pacienta z anemijo, povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil, mora biti redna, dosledna in natančna. Pacienti po akutni krvavitvi so najpogosteje nameščeni v sobe/oddelke intenzivne terapije, kjer je nadzor nad njimi stalen. Pomemben je nadzor življenjskih funkcij kot tudi opazovanje pacienta samega, njegovega počutja, videza, navsezadnje tudi obnašanja. Vloga medicinske sestre je pri prepoznavanju pacientovih potreb, poročanj in dokumentiranj, ključnega pomena.
Ključne besede: Akutna krvavitev, gastrointestinalna krvavitev, anemija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 617; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (660,85 KB)

5.
Uporaba ocenjevalnih lestvic pri poškodovancih v nujni medicinski pomoči
Urban Pristovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Izboljšanje prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca pri nas. Z ocenjevalnimi lestvicami lahko bolj objektivno in natančno ocenimo stanje poškodovanca, kar posledično vodi do bolj specifičnih in ustreznih ukrepov ter vpliva na prognozo poškodovanca. Kažejo nam tudi napredovanje ali nazadovanje stanja poškodovanca pri ponovnem ocenjevanju stanja s pomočjo lestvic ter primerjavo prejšnjih ocen. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo preučili, podatke pa smo pridobili s pomočjo že obstoječih pisnih virov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne vrste ocenjevalnih lestvic in pomen poznavanja ter namen uporabe lestvic pri poškodovancih v nujni medicinski pomoči. V diplomskem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, saj nas je zanimalo s kakšnim namenom uporabljamo različne ocenjevalne lestvice v nujni medicinski pomoči, ali je ocenjevanje s pomočjo lestvic le kompetenca zdravnika ali tudi diplomiranega zdravstvenika – reševalca in kakšna je razlika v uporabi (AVPU lestvice) ocene budnosti, odzivnosti na besede, odzivnosti na bolečino ter neodzivnosti in Glasgowske koma skale. Opisali smo najpogostejše ocenjevalne lestvice, ki jih uporabljamo v nujni medicinski pomoči ter s pomočjo člankov primerjali uporabo le-teh tudi v tujini.
Ključne besede: Glasgow koma skala, VAS lestvica, Revidirana lestvica poškodbe, Mainzova ocenjevalna lestvica, AVPU lestvica, Ocena krvavitev, ocena opeklin.
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 1742; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Primerjava prednosti in slabosti takojšnje ter odložene prekinitve popkovnice pri novorojenčku
Tamara Serdinšek, Andraž Dovnik, Iztok Takač, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Prekinitev popkovnice pri novorojenčku je v porodništvu še vedno predmet raz- prav. Tako ločimo takojšnjo prekinitev popkovnice, ki se običajno izvede v prvih 10, 15, 30 ali celo 60 sekundah po rojstvu, in odloženo prekinitev popkovnice, ki običajno pomeni prekinitev popkovnice več kot 60 sekund ali 2–5 minut po rojstvu, ob prenehanju pulzacij popkovnice ali ob pojavu posteljice v porodnem kanalu. Takojšnja prekinitev popkovnice je ena od treh komponent aktivnega vodenja tretje porodne dobe, ki se je v modernem porodništvu uveljavilo v zadnjem stoletju, medtem ko je v nekaterih severnoevropskih državah ponekod v ZDA in Kanadi ter v razvijajočih se državah bolj aktualen fiziološki pristop. Zaključki: V zadnjih letih se takojšnja prekinitev popkovnice v številnih smernicah vse bolj zamenjuje z odloženo prekinitvijo, saj so raziskave potrdile številne prednosti slednje. Med najpomembnejšimi prednostmi odložene prekinitve popkovnice omenjajo višjo raven hemoglobina in feritina, večje zaloge železa, zmanjšano pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa, boljšo kardiopulmonalno prilagoditev in daljše trajanje zgodnjega dojenja pri donošenem novorojenčku ob nespremenjeni pojavnosti poporodne krvavitve pri materi. Prednosti odložene prekinitve popkovnice se kažejo tudi pri nedonošenčkih. Kljub vsemu je potrebna previdnost zaradi možnega pojava policitemije s hiperviskoznostjo, hiperbilirubinemije in dihalne stiske.
Ključne besede: prekinitev popkovnice, tretja porodna doba, anemija, pomanjkanje železa, poporodna krvavitev
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 891; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (83,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zdravstvena nega pacienta s trombocitopenijo
Tina Dragšić, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: trombocitopenija, krvavitev, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1319; Prenosov: 88
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Obravnava pacienta s krvavitvijo iz zgornjih prebavil
Andreja Golob, 2013, diplomsko delo

Opis: Število krvavitev iz zgornjih prebavil se iz leta v leto povečuje. Zbolevajo čedalje mlajši ljudje. Hiter tempo življenja, neredna in neprimerna prehrana, uporaba in zloraba nesteroidnih antirevmatikov ter stres terjajo davek tudi na prebavilih. Čeprav nekateri posamezniki vedo, kakšen je zdrav način življenja, tega ne morejo ali nočejo upoštevati. Zdrav način življenja, pravilna prehrana in zmanjšanje stresa na minimum, bi zmanjšalo številne težave z bolečinami v predelu želodca, zgage in posledičnimi krvavitvami iz zgornjih prebavil. Od vsakega posameznika je odvisno, kako si bo uredil prehranske navade, opustil razvade in začel bolj zdravo živeti. Telesna vadba ne vpliva samo na zdravje telesa, ampak tudi na zdravje duha in posledično zmanjšanje stresa.
Ključne besede: Krvavitev iz zgornjih prebavil, endoskopske preiskave, refluksna bolezen, uklus, uporaba NSAR, zdrav način življenja
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1337; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (995,26 KB)

9.
Tekočinsko zdravljenje hemoragičnega šoka
Tamara Lepan, 2013, diplomsko delo

Opis: Zdravljenje s tekočinami je pomemben vidik nadzora poškodovancev s hemoragičnim šokom, zato je namen diplomskega dela predstaviti fiziologijo in patologijo hemoragičnega šoka, opisati vrste tekočin za nadomeščanje izgube krvi, ter vpliv tekočin na vitalne funkcije poškodovancev. Katero tekočino uporabiti je bila tema že večletnih razprav, vendar je še vedno premalo dokazov, ki bi dale prednost eni tekočini pred drugo. Vsaka vrsta tekočine ima svoje prednosti kot tudi slabosti, s preobremenitvijo s tekočinami lahko poškodovancu povzročimo več škode kot koristi. Zato smo tudi podrobneje opisali tekočine, kot so koloidi (albumin, želatini, dekstran in hidroksietilni škrob) v nasprotju s kristaloidi (natrijev klorid in Ringerjev laktat), njihove lastnosti in strukturo. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika in protokolov. Rešenih je bilo 30 anket na eni izmed Prehospitalnih enot Reševalne postaje po Sloveniji, z namenom ugotoviti splošno znanje zdravstvenega osebja (diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, tehniki zdravstvene nege) o hemoragičnemu šoku, ter izvedeti kako pogosto se srečajo s poškodovancem s sliko hemoragičnega šoka na terenu. Z vpogledom njihovih protokolov smo poskušali zbrati podatke o učinkih različnih vrst tekočin na spremembe v vitalnih funkcijah poškodovancev.
Ključne besede: Krvavitev, hemoragični šok, nadomeščanje tekočin, kristaloidi, koloidi, hipertonična-hiperonkotska raztopina, spremljanje šoka.
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1923; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
SPREMLJANJE PODROČNE NASIČENOSTI MOŽGANOV S KISIKOM PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKA S SUBARAHNOIDNO KRVAVITVIJO
Ana Brgan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo spremljali bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo (SAK). Področna nasičenost možganov s kisikom (rSO2) se pri intervencijah medicinske sestre spreminja. NIRS je ena izmed metod za spremljanje in kvantificiranje teh vrednosti. Metodologija raziskovanja. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, v katero je bilo vključenih 30 bolnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nadzirali smo jim vrednosti rSO2 obojestransko v možganih (na strani, kjer je SAK, in kjer ga ni). Pri traheobronhialni aspiraciji in obračanju smo te vrednosti spremljali pred, med in po intervenciji ter pri transportu in menjavi senzorja (SomaSensor®, SAFB-SM) pred in po intervenciji. Rezultati raziskave. Pri traheobronhialni aspiraciji je na strani SAK začetna (2 minuti pred aspiracijo) povprečna vrednost rSO2 v možganih 64,82±9,15 % in na strani, kjer ga ni 71,91±9,00 % (p<0,001), 10 minut po aspiraciji pa je na strani SAK vrednost 66,60±8,99 %, in na strani, kjer ga ni 73,45±9,06 % (p<0,001). Pri obračanju opazimo padec rSO2 na strani SAK iz 65,97±9,43 % (2 minuti pred obračanjem) na 62,50±9,17 % (15 minut po obračanju), kar je statistično signifikantno (p<0,001). Po transportu pade povprečna vrednost rSO2 na strani SAK iz 63,13±9,40 % na 61,20±10,37 % (p=0,011). Sklep. Ugotovili smo, da pri izvajanju traheobronhialne aspiracije rSO2 v možganih še 5 minut po njej narašča, nato začne padati, obračanje in transport pa pri bolniku znižata vrednost rSO2 v možganih. Opazili smo tudi, da so po menjavi senzorja vrednosti rSO2 višje kot pred menjavo. Na strani možganov, kjer je SAK, so vrednosti rSO2 nižje kot na strani, kjer ga ni.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, subarahnoidna krvavitev, traheobronhialna aspiracija, obračanje, transport, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1647; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici