| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA PACIENTOV S SRČNIM POPUŠČANJEM V LETU 2008
Gordana Ravnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje povzroča veliko zbolevnost in umrljivost. Prognozo lahko izboljšamo s hitro diagnostiko in pravilnim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem (Keber, 2003, str. 135). V prvem delu diplomske naloge smo predstavili zgradbo in delovanje krvnih obtočil, značilnosti srčnega popuščanja, diagnostično obravnavo in zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem, ter najpogostejše pridružene bolezni pri srčnemu popuščanju. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre in življenje pacientov v domačem okolju. V drugem delu diplomskega dela smo opravili analizo, ki je zajela 250 naključno izbranih pacientov s srčnim popuščanjem, ki so bili v letu 2008 obravnavani na Internistični prvi pomoči v Splošni bolnišnici Celje. Zanimali so nas: spol, starost, čas pregleda, zdravstveno stanje pacientov ob pregledu, najpogosteje opravljene preiskave, pridružene bolezni, število sprejetih pacientov na oddelek in umrljivost pacientov s srčnim popuščanjem. Za obdelavo podatkov o pacientih s srčnim popuščanjem, smo uporabili retrospektivno analizo. Podatke smo pridobili iz informacijskega sistema Splošne bolnišnice Celje (Birpis 21), iz sprejemne zdravstvene dokumentacije pacientov. Diplomsko delo smo razširili z raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18-ih vprašanj zaprtega tipa. Ankete smo razdelili med 80 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Želeli smo ugotoviti, kakšna je seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s simptomi in znaki srčnega popuščanja ter kakšno je poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je bil odstotek pacientov sprejetih na intenzivni interni oddelek nizek. Iz tega lahko sklepamo, da je za najbolj ogrožene paciente ustrezno strokovno poskrbljeno že na terenu in kasneje tudi na Internistični prvi pomoči. Ugotovili smo tudi, da je nižji odstotek opravljenih ultrazvočnih preiskav in določanja BNP v krvi pri pacientih, katere smo obravnavali, kar bi lahko pripisali pomanjkanju specialistov kardiologov na Internistični prvi pomoči. Z anketo smo želeli ugotoviti tudi splošno seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s srčnim popuščanjem in njihovo poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Odgovori so nas je presenetili, saj smo v povprečju dobili nizke rezultate pravilnih odgovorov. Ugotovili smo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki lahko le z dobrim strokovnim znanjem in usposobljenostjo pomembno pripomorejo k čim boljši obravnavi pacientov s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, srčno popuščanje, akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (576,03 KB)

2.
Stopnja endotelijske disfunkcije kot kriterij izbora najprimernejših kandidatov za dokončno obliko zdravljenja z mehansko podporo levega prekata med bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem
Gorazd Košir, 2019, doktorska disertacija

Opis: Terapija z mehansko podporo levega prekata (LVAD, angl. left ventricular assist device) se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila kot uspešna strategija zdravljenja dokončne oblike srčnega popuščanja, ki jo po trenutno veljavnih smernicah ameriških in evropskih strokovnih združenj ponujamo zgolj najbolj prizadetim posameznikom z dokončno odpovedjo srca in z najslabšo prognozo – torej inotropno odvisnim bolnikom in tistim, ki so zaradi hemodinamske nestabilnosti že zdravljeni z začasno mehansko podporo. Leta 2015 in 2017 objavljeni eno- in dveletni rezultati ROADMAP študije so pokazali, da zdravljenje z LVAD-om ne izboljša eno- in dveletnega preživetja, fizične zmogljivosti in kvalitete življenja zgolj pri najbolj prizadetih bolnikih s srčnim popuščanjem, pač pa tudi pri nekaterih manj prizadetih, inotropno neodvisnih bolnikih s kroničnim popuščanjem srca. Žal pa ostaja danes nepojasnjeno, na podlagi katerih kliničnih in/ali laboratorijskih kazalnikov bi lahko med izjemno heterogeno skupino inotropno neodvisnih bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem najlažje določili tiste posameznike, ki bi jim z zgodnjim zdravljenjem z LVAD-om dejansko izboljšali kvaliteto življenja in podaljšali preživetje. Rezultati številnih do sedaj opravljenih študij nakazujejo, da nekateri novi biološki kazalniki, ki odslikavajo kompleksne patofoziološke spremembe, ki se dogajajo v sklopu srčnega popuščanja, bolje napovedujejo napredovanje bolezni in pojav neželenih dogodkov kot obstoječi in trenutno uveljavljeni klinični in laboratorijski napovedniki. Namen naše raziskave je bil opisati so plazemske vrednosti novega kazalca endotelijske disfunkcije endokana pri bolnikih s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem, ugotoviti ali so vrednosti višje pri posameznikih, pri katerih bolezen v srednjeročnem obdobju napreduje do te mere, da potrebujejo inotropno podporo ali pa celo umrejo in dognati ali bi lahko endokan služil kot kriterij izbora najboljših kandidatov za zgodnje zdravljenje z LVAD-i med inotropno neodvisnimi bolniki s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: Kronično srčno popuščanje, LVAD, mehanska podpora levega prekata, endokan, endotelijska disfunkcija
Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 184; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici