1. Uporaba genetskega programiranja za napoved cen kriptovalutTilen Heric, 2025, magistrsko delo Opis: Odkar so se pojavile kriptovalute in hitro za tem občutek hitrega zaslužka, se je rodilo zanimanje za napoved njihovih cen. Zaradi nepredvidljivosti in visoke volatilnosti gibanja cen tradicionalne metode ne zadoščajo pri ustvarjanju zanesljivih napovedi. Namen magistrskega dela je razvoj napovednega modela, ki bo znal samostojno napovedati ceno kriptovalute naslednjega dne. Cilj napovednega modela je čim natančnejša napoved za več kriptovalut. Model temelji na genetskem programiranju z uporabo simbolične regresije. Vhodni podatki algoritma so zgodovinski podatki in tehnični kazalniki. Z metodo iskanja po mreži smo optimizirali parametre genetskega algoritma. Rezultati napovedovanja kažejo, da je genetsko programiranje učinkovito pri napovedovanju cen kriptovalut, zato smo preizkusili, kako se obnese pri energentih, saj so ti nekoliko manj volatilni. Pri energentih se je model obnesel še bolj učinkovito. Zaključimo lahko, da je naša metoda primerno orodje za obravnavo problemov z visoko volatilnostjo in kompleksnostjo. Naloga je primer praktične uporabe naprednih evolucijskih algoritmov za reševanje realnih problemov in ponuja osnovo za nadaljnje raziskave na področju napovedovanja časovnih vrst.
Ključne besede: genetsko programiranje, napoved cen, kriptovalute, energenti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,55 MB) |
2. Dedovanje kriptovalut : pravni izzivi in praktične rešitve digitalne zapuščineVeronika Mikl, Katja Drnovšek, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V digitalni dobi dedovanje sega onkraj tradicionalnih oblik premoženja in vključuje digitalna sredstva, med katerimi imajo kriptovalute posebno mesto zaradi svoje edinstvene decentralizirane narave. Prispevek se osredotoča na pravne in praktične izzive, povezane z dedovanjem kriptovalut, ter analizira ključne vidike, kot so pravna ureditev, varnost dostopa in tehnične ovire. Uvodoma sta pojasnjena pojem digitalne zapuščine in vse večji pomen slednje v sodobni družbi. Predstavljena je pravna ureditev dedovanja digitalnih sredstev v slovenskem in mednarodnem kontekstu ob upoštevanju obstoječih praks za zagotovitev varnega in učinkovitega dostopa dedičev do kriptodenarnic. Obravnavani so tudi varnostni ukrepi, kot so upravljanje zasebnih ključev, skrbniška gesla in digitalne oporoke, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju digitalnega premoženja.
Ključne besede: digitalna zapuščina, kriptovalute, dedovanje, digitalna sredstva, dedovanje zapuščine
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (315,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Dedovanje digitalne zapuščine v Sloveniji: pravno-tehnološki izzivi in primerjalne rešitve : magistrsko deloVeronika Mikl, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija življenja je povzročila nastanek novih oblik premoženja, ki presegajo okvirje tradicionalnih kategorij, kot so premičnine, nepremičnine. Digitalna zapuščina danes obsega širok nabor sredstev – od računov na družbenih omrežjih, elektronske pošte, podatkov v oblačnih shranjevalnikih, digitalnih vsebin in domen do kriptovalut, ki zaradi svoje decentralizirane narave predstavljajo še posebej velik izziv. Veljavna slovenska zakonodaja dedovanja takšnih sredstev ne ureja izrecno, temveč se zanaša na analogno uporabo splošnih določb Zakona o dedovanju, kar vodi v pravno negotovost in v praksi pogosto onemogoča uresničitev pravic dedičev.
Magistrsko delo obravnava ključne pravne in praktične izzive, ki nastajajo pri dostopu do digitalne zapuščine, ter analizira obstoječe rešitve v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnih ureditvah. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dedovanja kriptovalut, kjer pomanjkanje zasebnih ključev in odsotnost institucionalnega nadzora lahko povzročita trajno izgubo premoženja. Obravnavane so tudi možnosti uvedbe elektronskih oporok, ki bi lahko omogočile učinkovitejše načrtovanje digitalne zapuščine, vendar le ob premišljeni implementaciji ustreznih varnostnih in pravnih standardov.
Analiza pokaže, da trenutna ureditev v Sloveniji ne zagotavlja zadostne zaščite dedičev in da so potrebne sistemske reforme, ki bodo digitalno zapuščino obravnavale kot samostojno kategorijo dednega prava. Kot obetavne rešitve se izpostavljajo jasnejša zakonska opredelitev digitalnih sredstev, prilagoditev zapuščinskih postopkov ter uvedba standardiziranih pravil za ponudnike digitalnih storitev. Pri oblikovanju prihodnjih rešitev ima pomembno vlogo primerjalnopravna analiza.
Sklepne ugotovitve potrjujejo, da digitalna zapuščina postaja nepogrešljiv del sodobnega dednega prava in da bo njena pravna ureditev v prihodnje ključna za zagotavljanje pravne varnosti, učinkovitosti postopkov in spoštovanja volje zapustnika.
Ključne besede: dedovanje, dedno pravo, načrtovanje dedovanja, digitalna sredstva, digitalna smrt, digitalno premoženje, računi na družbenih omrežjih, kriptovalute, elektronske oporoke, pravni izzivi in rešitve.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Inovativne metode zbiranja sredstevTadej Šalamon, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali inovativne metode zbiranja kapitala za podjetja, pri čemer smo se osredotočali na uporabo kriptovalut in tehnologije veriženja blokov. Osredotočili smo se na tri glavne modele: začetno ponudbo kovancev (ICO), varnostno ponudbo žetonov (STO) in začetno menjalniško ponudbo (IEO). S pomočjo teoretične analize ter preučevanjem primera platforme Ethereum smo primerjali te metode s tradicionalnimi oblikami financiranja, kot so bančna posojila, tvegani kapital in IPO.
Odkrili smo, da inovativni modeli omogočajo hitrejše in širše zbiranje sredstev, še posebej za zagonska podjetja, vendar prinašajo več pravne negotovosti in tveganj. Modelom STO pripisujemo večjo dolgoročno stabilnost, saj so podvrženi regulaciji in vlagateljem nudijo večjo zaščito. Uspešnost tovrstnih kampanj je močno povezana z regulativnim okoljem, transparentnostjo informacij ter zaupanjem skupnosti. Primer Ethereum ICO potrjuje, da lahko premišljeno načrtovana in izvedena kampanja doseže visoko učinkovitost in vzpostavi temelje za trajnostni razvoj tehnološkega ekosistema.
Ključne besede: kriptovalute, podjetniško financiranje, ICO, STO, IEO, alternativni viri financiranja.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,94 MB) |
5. Dedni in davčni vidiki digitalnega premoženja : magistrsko deloŠpela Gaber, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podrobno obravnava aktualno in pomembno temo digitalnih sredstev, predvsem z vidika pravnih, davčnih in dednih vidikov. V uvodu je poudarek na razvoju področja digitalnega premoženja, ki vključuje več oblik digitalnega premoženja kot so: kriptovalute, NFT, digitalne valute, elektronski denar in denar v virtualnih svetovih. Izrazito je pomanjkanje zakonodajne ureditve, kar povzroča številne izzive na pravnem področju, predvsem pri obdavčitvi in dedovanju.
V prvem delu, namenjenemu opredelitvi digitalnega premoženja, se digitalna sredstva razčlenijo na različne tipe, njihove značilnosti, ekonomske in tehnološke vidike ter razlike med posameznimi oblikami, s posebnim poudarkom na kriptovalutah in njihovi vlogi v sodobnem finančnem ekosistemu. Izkaže se, da je dojemanje digitalnega premoženja v Sloveniji še vedno v začetni fazi, kar odraža pomanjkanje jasnih pravnih okvirjev. Analizira se tudi mednarodna ureditev v Evropski uniji, Združenih državah Amerike in Aziji, saj so nekatere države že vzpostavile bolj strukturirane zakonodaje, kar omogoča učinkovitejše upravljanje in regulacijo digitalnih sredstev.
V poglavju o davčnem vidiku digitalnega premoženja se podrobno obravnavajo trenutni slovenski zakonodajni okvirji, ki se že uporabljajo za obdavčitev posameznikov in pravnih oseb ter načrti za prihodnje spremembe, vključno z načrtovano zakonodajo za obdavčitev kriptovalut, ki naj bi začela veljati leta 2026. Prav tako se analizira obdavčitev v izbranih drugih državah, zlasti v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, ter razpravlja o vplivu obdavčitve na pravice dedičev, kar je ključno za razumevanje, kako digitalno premoženje v postopku dedovanja pridobiva na pomembnosti.
Posebno poglavje je namenjeno dedovanju digitalnega premoženja, kjer se izpostavlja izzive, povezane s prijavo, vrednotenjem in varovanjem digitalnih sredstev v zapuščinskem postopku. Obravnavata se možnosti za uporabo digitalnih oporok in pametnih pogodb za zagotovitev varnosti in pravičnosti pri dedovanju digitalnih sredstev. Izpostavljena je potreba po vzpostavitvi jasnih postopkov za dostop do digitalnega premoženja, določitvi odgovornosti pooblaščencev ter zagotoviti zaščito pred zlorabami ali izgubo vrednosti.
V zadnjih poglavjih so predstavljeni konkretni predlogi in priporočila za pravno ureditev v Sloveniji, vključno z olajšanjem zapuščinskih postopkov, vlogo državnih organov, odvetnikov in notarjev ter potrebnimi zakonodajnimi reformami za učinkovito upravljanje digitalnega premoženja. Delo opozori na potrebo po razvoju ustreznih pravnih okvirjev, ki bodo omogočili varno, dostopno in pravično obravnavo digitalnih sredstev, hkrati pa zmanjšali tveganja, povezana z njihovim upravljanjem.
Magistrsko delo poudarja nujnost mednarodnih primerov dobrih praks, zlasti v Združenih državah Amerike, in potrebo po razvoju slovenske zakonodaje, ki bo v skladu z razvojem tehnologije in potrebami digitalne dobe. Cilj je vzpostaviti trajnostno, transparentno in varno okolje za digitalno premoženje, kar je ključno za zaščito pravic uporabnikov, vlagateljev in dedičev ter za stabilnost in razvoj celotnega digitalnega ekosistema v Sloveniji in širše.
Ključne besede: zapuščinski postopek, kriptovalute, obdavčitev, izplačilo, dediči, vrednost, oporoka, dostopnost, varovanje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Kripto-valute kot paralelni sistemTjaš Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge je vzpostavitev kriptovalut kot učinkovitega paralelnega finančnega sistema, ki deluje neodvisno od tradicionalnih bančnih institucij. Tradicionalni finančni sistemi se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz njihove centralizirane narave. Med največjimi problemi so visoki stroški transakcij, predvsem pri mednarodnih prenosih denarja, kjer posredniki, kot so banke in finančne institucije, zaračunavajo visoke provizije in upočasnjujejo proces. Na drugi strani decentralizirani finančni sistemi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, ponujajo rešitev teh težav. Omogočajo neposredne transakcije med uporabniki brez posrednikov, kar zmanjšuje stroške in povečuje hitrost transakcij. Decentralizacija prav tako zmanjšuje tveganje sistemske napake, saj ni ene same točke odpovedi, in omogoča bolj enakopraven dostop do finančnih storitev, saj so te odprte za vse, ki imajo dostop do interneta. Kljub močnemu potencialu pa decentralizirani sistemi prinašajo izzive, kot so vprašanja glede varnosti, regulacije in zaščite uporabnikov. V diplomski nalogi smo najprej predstavili osnovne koncepte kriptovalut in podrobneje analizirali tehnologijo veriženja blokov, ki je glavni element delovanja decentraliziranih sistemov. V nadaljevanju smo analizirali izzive na področju regulacije in preučili že obstoječo regulacijo in različne pristope, ki so jih izbrale države na področju kriptovalut. Obravnavali smo tudi izzive na področju varstva investitorjev, preprečevanja kriminalnih dejavnosti in vpliva regulacije na razvoj kriptovalut. Na koncu pa smo poskušali tudi predvideti prihodnost kriptovalut kot paralelnega sistema, pri čemer smo se osredotočili na tehnološke napredke tehnologije veriženja blokov, potencialno združljivost z obstoječimi finančnimi sistemi in oblikovanja prihodnosti financ. Rezultati kažejo, da imajo kriptovalute potencial, da postanejo pomemben del globalnega finančnega sistema, vendar njihov dolgoročni uspeh ostaja odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologije, regulativnih okvirov in zaupanja javnosti.
Ključne besede: kriptovalute, decentralizacija, tehnologija veriženja blokov, regulacija, prihodnost financ
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,32 MB) |
7. Uvedba digitalnega evraMirela Maroh, 2024, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo želimo prikazati, kako bi lahko uvedba digitalnega evra vplivala na Evropo in na delovanje celotnega evropskega finančnega sistema. V diplomski nalogi bomo navedli razloge za izdajo digitalnega evra in njene morebitne posledice, opisali bomo, kako se digitalni evro razlikuje od drugih digitalnih sredstev. Raziskali bomo, kako poteka uvedba digitalnih valut po svetu, katere države so že uvedle digitalno valuto in katere šele raziskujejo možnosti za uvedbo digitalnih valut. Povedali bomo tudi nekaj o znanem stablecoinu in kakšna je njegova povezava z digitalnim evrom. Na koncu bomo navedli pravne vidike v zvezi z digitalnim evrom in možnosti za njegovo funkcionalno oblikovanje.
Skozi diplomsko nalogo smo se poglobili tudi v digitalne valute centralne banke, saj smo tako lahko tudi lažje predstavili digitalni evro, kako bi ta lahko deloval in kako bi izgledal.
Na podlagi vseh podatkov, ki smo jih razbrali iz vseh člankov, knjig in spletnih strani, smo poskušali, kar se da najbolj natančno, predstaviti digitalni evro in možnosti za njegovo dejansko uvedbo.
Rezultat končne naloge je zavedanje o uporabi digitalnih valut centralne banke nasploh in pa seveda digitalnega evra, v katerega smo se najbolj poglobili.
Ključne besede: Uvedba digitalnega evra, digitalni evro, digitalne valute centralne banke, Evropska centralna banka, kriptovalute
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,00 MB) |
8. Goljufije s pametnimi pogodbami : magistrsko deloLuka Modic, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bilo podrobno proučeno pojavljanje prevar s pametnimi pogodbami in kriptovalutami. Finančne prevare so spremljale človeštvo že vsaj od srednjega veka, ko so storilci izkoriščali vojne in se izdajali za bogate vojne ujetnike, da bi zbirali denar od nevednežev. Z razcvetom interneta so se te goljufije preselile na splet, kjer so njihov razvoj omogočili predvsem elektronska pošta in socialna omrežja.
Sprva so storilce omejevale možnosti prenosa denarja od žrtve k njim, vendar pa je pojav kriptovalut, nevidnega, virtualnega plačilnega sredstva, ki ga omogočajo internet in računalniki, prinesel tudi izvedbo hitrih plačil brez nadzornikov ali posrednikov. Ta inovacija je omogočila tudi pojav posebnih programov, ki se imenujejo pametne pogodbe.
V raziskavi so analizirane različne vrste prevar, ki so pogoste v svetu decentraliziranih financ (DeFi). Poseben poudarek je bil namenjen naravi pametnih pogodb, njihovi decentralizirani strukturi in ranljivosti za zlorabe. Ugotovljeno je, da pametne pogodbe odpravljajo potrebo po posrednikih ter omogočajo neposredno avtonomno izvrševanje pogodbenih določil. Kljub temu pa so obravnavane tudi inherentne nevarnosti in ranljivosti teh digitalnih orodij.
Raziskava je identificirala specifične goljufive aktivnosti, povezane s pametnimi pogodbami, kot so ustvarjanje in nenadno izginotje projektov, manipulacija z zalogo kovancev ter izvrševanje skritih funkcij v pogodbah. Ocenjeni so gospodarski vplivi teh prevar na posameznike in širše finančne sisteme. Predstavljene so študije primerov, ki prikazujejo različne tehnike prevar, kot so Ponzijeve sheme in napadi s phishingom. Obravnavani so bili tudi izzivi pri regulaciji in varnosti pametnih pogodb zaradi pomanjkanja standardiziranega nadzora. Zaključeno je bilo, da kljub pomembnim prednostim pametnih pogodb njihova potencialna zloraba zahteva temeljit nadzor in robustne varnostne ukrepe.
Ključne besede: kriptovalute, pametne pogodbe, finančne prevare, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (767,22 KB) |
9. E-Izobraževanje s področja kriptovalut: analiza uporabnikov in spletnih platformTim Cof, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo e-izobraževanje s področja kriptovalut. Za potrebe analize uporabnikov in spletnih platform na začetku predstavimo osnovne koncepte, kot so izobraževanje, e-izobraževanje, spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah in tehnologija veriženja blokov.
V teoretičnem delu smo opisali vrste izobraževanj in ovire pri izobraževanju. V nadaljevanju smo opredelili prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja in podrobneje analizirali spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah. Opredelili smo tudi zgodovino in uporabnost tehnologije veriženja blokov.
V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kaj uporabnike motivira ali ovira za izobraževanje o kriptovalutah, katere spletne platforme uporabniki pogosteje uporabljajo za osvojitev znanj o kriptovalutah, koliko znanja že imajo posamezniki o kriptovalutah in o tehnologiji veriženja blokov. Ugotovili smo, da med starostjo in zneskom, ki ga posameznik vlaga v izobraževanje o kriptovalutah, ni povezave, medtem ko pri vlaganju v tovrstno izobraževanje ni razlik glede na status zaposlitve. Nadalje smo potrdili, da se znanje o kriptovalutah razlikuje glede na spol podobno kot pogostost uporabe spletnih platform za izobraževanje o kriptovalutah pri spletnih družbenih omrežjih, spletnih straneh za izmenjavo video posnetkov in spletnih platformah za izmenjavo idej.
Ključne besede: e-izobraževanje, spletne platforme, kriptovalute, tehnologija veriženja blokov
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko deloIvan Lončar, 2023, magistrsko delo Opis: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo.
Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet.
V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja.
Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,59 MB) |
