| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVANGELIČANSKA CERKVENA OBČINA KRIŽEVCI V NAJSTAREJŠIH MATIČNIH KNJIGAH 1784 - 1800
Tadeja Sapač, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki so živeli v posameznem kraju, predstavljajo zgodovino nekega kraja. V okviru posamezne župnije so se rodili, poročali in umirali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene danes najstarejše matične knjige Evangeličanske cerkvene občine Križevci med leti 1784–1800. Najprej je podan zgodovinski pregled razmer na Madžarskem in v Prekmurju do 18. stoletja, sledi opis obdobja po izdaji tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal madžarski kralj Jožef II., in opis cerkvene občine Križevci, ki je bila ustanovljena leta 1783. Posebna pozornost je namenjena analizi najstarejših ohranjenih križevskih matičnih knjig: krstne, pokopne in poročne. Pri analizi so za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol po posameznem letu, število krščenih po vaseh, najpogostejši priimki zabeleženi po vaseh krstnih vpisov, število vpisanih pokopov glede na spol in delež vpisanih pokopov glede na starostno kategorijo ter število umrlih po vaseh in število poročnih vpisov ter delež vpisanih glede na spol in starostno kategorijo ženinov in nevest. Dodane so tabele in grafi za vsako posamezno matično knjigo po posameznih letih.
Ključne besede: protestantizem, Evangeličanska cerkvena občina Križevci, tolerančni patent, matice, 18. stoletje
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1304; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

2.
Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega življenja v 20. stoletju na periferiji srednje Evrope
Ivanka Huber, 2012, doktorska disertacija

Opis: Goričko so, podobno kot ostale slovenske pokrajine, v 20. stoletju zaznamovale prenekatere preizkušnje, kar se je posledično odražalo tudi na mikrozgodovini lokalnega vaškega življenja. V času obeh svetovnih vojn, v medvojnem in povojnem obdobju, v gospodarsko kriznih časih, v času splošnega napredka in prihoda mehanizacije v dotlej tradicionalni način gospodarjenja so bile družinam skupne strategije, ki jih je določalo družbeno-zgodovinsko okolje oz. so bile posledica makrozgodovinskih determinant. Vse to so bile tiste silnice v 20. stoletju, ki so si, četudi za kratek čas, podredile tok družinskega življenja. Okolje, vplivi tradicij, kultura obrobja, vera in družbena preteklost so na Goričkem oblikovali družinsko življenje in bistveno vplivali na način življenja v vaški skupnosti. Tip družine in strategije družinskega življenja so bili skorajda vso 20. stoletje enaki, kar ne pomeni, da ni bilo sprememb, ampak so le-te bile neznatne in se odvijale skozi daljše časovno obdobje. Societalne in demografske spremembe so se namreč na Goričkem začele dogajati predvsem v drugi polovici 20. stoletja; spremembe oblik in kompozicije družine ter maritalne spremembe pa šele ob koncu oz. izteku 20. stoletja. V raziskovanem času in prostoru je prevladovala izvorno razširjena družina, ki je nemalokrat postala okrnjena ali se transformirala v jedrno. Šele ob prehodu iz 20. v 21. stoletje so se začele formirati tudi izvorno jedrne družine. Družina je bila strukturirana kot celota z jasno določeno hierarhijo in je ostala v tej strukturi skorajda do izteka 20. stoletja. Doktorska disertacija, katere znanstveno izhodišče in cilj raziskovanja je sociološki in zgodovinski vidik družine na Goričkem, predstavlja pregled in sociološko analizo teoretičnih in empiričnih spoznanj o družini in družinskem življenju v obravnavanem družbenem prostoru. Kako so posameznika in njegovo družino zaznamovale življenjske postaje, kot temeljno ciljno področje našega raziskovanja, smo ugotavljali na osnovi individualno vodenih intervjujev z intervjuvanci na terenu, družinskih dokumentov in raznih drugih dokumentarnih virov. Opisi, posnetki, sociološka analiza in predvidevanja oblik(e) družin(e) so tako omogočili oblikovanje in prikaz vaškega družinskega življenja v 20. stoletju.
Ključne besede: sociologija družine, historična sociologija, mikrozgodovina, spominske študije, življenjske zgodbe, življenjske postaje, Goričko, Kančevci, Križevci, 20. stoletje
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 2652; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

3.
Zasnova nove avtobusne postaje v Križevcih
Ivana Banfić, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga zajema zasnovo stavbe avtobusne postaje v Križevcih na Hrvaškem. Predstavljeni so mesto, analize in primeri, ki so bili izhodišča za zasnovo novega objekta. Zasnovan je objekt, ki ima poleg funkcionalne tudi reprezentančno vrednost v mestu. Poleg opisno je zasnova prikazana tudi grafično s prilogami.
Ključne besede: avtobusna postaja, arhitektura, Križevci
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 290; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (23,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici