| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UGOVORI POROKA IZ KREDITNO-POROŠTVENE POGODBE - analiza praktičnega primera
Ajda Pleterski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem veljavnosti kreditno-poroštvene pogodbe, sklenjene med pogodbenima strankama. Na praktičnem primeru, sklenjeni kreditno-poroštveni pogodbi med kreditodajalcem in kreditojemalcem ter hkrati med upnikom in štirimi poroki, se avtorica osredotoča predvsem na veljavnost obveznosti točno določenega poroka. Na podlagi predstavljenih okoliščin in opisanega dejanskega stanja se v prvem delu predvsem analizira sklenjeno pogodbeno razmerje oz. pogodba, značilnosti tovrstnih razmerij, kot jih narekuje zakonodajalec in praksa, ter ocenjuje primernost ravnanja pogodbenih strank. Bistveni del diplomske naloge pa predstavlja drugi del, ki se osredotoči predvsem na institut poroštva in ugovore poroka, ki so izbrani in primerni glede na dano situacijo ter ustrezno teoretsko podkrepljeni. Avtorica se za potrebe analize opisanega pogodbenega razmerja poslužuje veljavne zakonodaje na podlagi katere želi ugotoviti veljavnost porokove zaveze do upnika.
Ključne besede: Kreditno-poroštvena pogodba, poroštvo, ugovori poroka
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2160; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (345,48 KB)

2.
POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI
Tanja Kranjec, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Ključne besede: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2559; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (390,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici