Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 680; Prenosov: 45
Povezava na datoteko

Opis: Predstavljen je razvoj Android mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero želimo olajšati uporabniku dostop do podatkov slovenskega katastra jam. Na začetku razvoja aplikacije smo preučili že obstoječe aplikacije. Sledila je pretvorba in strukturiranje razpoložljivih podatkov, ki bodo uporabljeni v aplikaciji. Nato smo opisali same funkcionalnosti aplikacije ter predstavili njen uporabniški vmesnik. Na koncu smo predstavili še razvoj ključnih delov aplikacije kot način shranjevanja in pridobivanja podatkov in prikazovanje jam na kartah različnih podlag (topografske, lidar, ortofoto).
Ključne besede: kras, jame, jamarstvo, kataster jam, Android, React Native, aplikacija, LIDAR
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 708; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja vstopnih turističnih območij naselij, ki jih odlikuje bogata kulturna in grajena dediščina. Podrobno je obdelana zasnova vstopnega območja Štanjela. Vstopna območja turističnih naselij so namreč eno ključnih elementov turistične infrastrukture. Če niso oblikovana, to negativno vpliva na delovanje in razvoj naselij, ki so turistično zanimiva in obiskovana. Štanjel nima ustrezno vzpostavljenega vstopnega območja, kar otežuje uspešen razvoj turizma. Ob vznožju griča Turn je predlagana arhitekturna zasnova Kraškega parka z info centrom, ki želi vzpostaviti primerno vstopno območje kot del oživitve oziroma širitve Fabianijeve pešpoti. Vloga arhitekture je oblikovanje turističnega vstopnega območja, kjer bo turist lahko dobil vse potrebne in izčrpne informacije o tistem okolišu. Vstopno turistično območje je segment turistične infrastrukture, ki lahko prispeva pomemben delež pri ohranjanju kulturne krajine ter podpre gospodarski razvoj naselja oziroma občine.
Ključne besede: kras, park, Štanjel, info, turizem
Objavljeno v DKUM: 01.06.2017; Ogledov: 1496; Prenosov: 300
Celotno besedilo (119,75 MB)

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1669; Prenosov: 201
Celotno besedilo (13,55 MB)

Ključne besede: etnologija, kmečko življenje, podeželje, kali, vodna zajetja, napajališča, živina, Kras, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 978; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo