| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ČEBELARSTVO V KONTEKSTU PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA NA PODROČJU PRLEKIJE
Lidija Lukačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čebelarstvo v kontekstu predmeta spoznavanje okolja na področju Prlekije opredeljuje čebelarstvo, njegove značilnosti, zgodovino razvoja čebelarjenja in biološke značilnosti čebele. V teoretičnem delu je poleg naštetega podrobneje predstavljen še predmet spoznavanje okolja ter cilji in vsebine, povezane s čebelarstvom. Nekaj besed smo namenili še spoznanjem priznanega psihologa Jeana Piageta. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učitelji, če sploh, vključujejo temo čebelarstvo v pouk spoznavanja okolja. Prav tako smo proučili, kakšno mnenje imajo učitelji o pomembnosti čebelarstva za učence, kateri razred in kakšen način obravnave te teme se jim zdi najbolj primeren, ter v kolikšni meri učitelji poznajo čebelarske pojme. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji v spolu, izobrazbi, starosti in stratumu šole. Ugotavljali smo tudi, na katerih osnovnih šolah izmed devetih vključenih v anketiranje se izvaja čebelarski krožek. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, kranjska čebela, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1639; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Vpliv zniževanja soli v mesnih izdelkih na vsebnost skupnega števila mikroorganizmov
Irena-Leonida Kropf, 2012, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo preučevali možnost zniževanja odstotka soli v mesnih izdelkih, predvsem pa, kako znižanje odstotka soli v posameznem tipu izdelka vpliva na mikrobiološko sliko in senzorično na oceno z vidika možnosti uvedbe takšnih izdelkov v redne proizvodnje. Preučevali smo kranjsko klobaso in hot dog v naravnem ovitku. Vse izdelke smo mikrobiološko pregledali na posamezni dan roka trajanja in analitsko določili odstotek soli v izdelkih. Pred koncem roka trajanja smo vse izdelke tudi senzorično ocenili. Podatke smo uredili in jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa MsExcel (2007) in izdelanih programov (Visual Basic) za linearno regresijo. Ugotovitve so bile naslednje: pri istih proizvodnih pogojih so imeli mesni izdelki z vsebnostjo višjega odstotka soli boljšo mikrobiološko sliko. To pomeni nižjo skupno število mikroorganizmov, v primerjavi z mesnimi izdelki z nižjim odstotkom soli. Ugotovili smo tudi razlike v barvi in okusu mesnega izdelka pri različnih odstotkih vsebnosti soli.
Ključne besede: kranjska klobasa, hot dog v naravnem ovitku, vsebnost soli, kronične bolezni, mikrobiologija mesnih izdelkov
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1609; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
OBVEŠČEVALNA IN PROTIOBVEŠČEVALNA DEJAVNOST HABSBURŠKIH DEDNIH DEŽEL OD LETA 1538 DO 1606
Andraž Kamenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsklo delo Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost habsburških dednih dežel med leti 1538 do 1606 predstavlja pregled vsega vedenja o tej temi. V diplomi je zajeto vse od teoretičnih zasnov do čisto praktičnih primerov. Sama naloga je razdeljena na 5 poglavij. Vsako od teh predstavlja eno od pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na delo obveščevalcev na terenu. Prav tako je zajet pisni vir, ki nazorno nakazuje izplačila obveščevalcem. Obveščevalci so prejemali velike vsote denarja. S tem denarjem so nekateri ali vzdrževali mrežo obveščevalcev ali zgolj popravljali svoj gmotni položaj. Med obveščevalci najdemo različne sloje prebivalstva in različne narodnosti. Po večini so prevladovali balkanski narodi, ki so bili pod turškim sultanatom. Delo obveščevalcev je bilo zelo odgovorno in nevarno. V nalogi je zajeta tudi protiobveščevalna dejavnost in posledice zajetja tako z ene kot z druge strani.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, vohunstvo, habsburške dežele, Vojna krajina, Hrvaška krajina, Slavonska krajina, dežela Kranjska, dežela Štajerska, dežela Koroška
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1074; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

4.
STARE PRAKSE TRAJNOSTNE RABE VODE V OBČINI BLED
Metka Pazlar, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je najprej obravnavano vodovje kot sestavni del pokrajine, v kateri leži občina Bled. V nadaljevanju so z vidika rabe vode predstavljene in opisane tradicionalne rabe vode na tem območju. Blejsko jezero, Sava Bohinjka in Sava Dolinka že od nekdaj nudijo ugodne pogoje za turizem, ostanki več stoletij nazaj delujočih mlinov in žag na potokih so samo še nema priča takratne rabe vode, prav tako pa se spreminja tudi oskrba s pitno vodo in raba vode v kmetijstvu. Naloga poudarja pomen varovanja voda, predvsem zaščito pitne vode, ki je ni v izobilju, pa tudi jezer. Prebivalci že od nekdaj iščejo zaščito pred erozijo in poplavami. Kranjska stena je primer dobre slovenske prakse zaščite brežin. Nekatere tradicionalne prakse rabe vode so se v obdobju globalizacije že skoraj povsem izgubile, zato je poznavanje lokalnih primerov še toliko bolj pomembno za trajnostni razvoj.
Ključne besede: raba vode, mlin, žaga, vodovod, turizem, kranjska stena, varovanje voda
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 994; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

5.
STANKO VRAZ MED ILIRSTVOM IN SLOVENSTVOM
Tea Berkovič, 2014, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval. V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega. V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela. Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Objavljeno: 24.04.2014; Ogledov: 870; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 699; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1227; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

8.
Führer durch Krain
Peter Radics, 1885, vodič

Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, domoznanstvo, vodniki
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 203; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

10.
Balthasar Hacquet in njegova raziskovanja na Slovenskem v 18. stoletju
Ivanka Hirtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Balthasar Hacquet, zdravnik, botanik, mineralog, geolog in etnolog, je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja na Slovenskem je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja, botanike, mineralogije in alpinizma. Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa in kritičen mislec. Lahko rečemo, da je Hacquet, ki je večino svojega življenja preživel na Kranjskem, glavni raziskovalec v 18. stoletju pri nas. Posebno skrb je namenil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom rudarjev v Idriji, saj je tam opravljal službo rudniškega zdravnika, kirurga. Ves prosti čas je porabil za vsestransko raziskovanje kranjske dežele in njene okolice. Izredno pozornost je posvečal planinski flori in tako dopolnjeval Scopolijeve izsledke. Med ljudstvom je pozorno opazoval narodne običaje, ljudsko nošo in gospodarsko delo.
Ključne besede: Botanika, Scopoli, Balthasar Hacquet, Kranjska, idrijski rudnik, raziskovanja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici