| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnosti
Iztok Debevc, 2019, magistrsko delo

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Žiga Oman, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku s primerjalno analizo sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij, zlasti pravno antropoloških in pravno zgodovinskih, obravnava pravni običaj (krvnega) maščevanja na naših tleh. Te študije so maščevanje, imenovano tudi fajda, v predmodernih evropskih ter drugih družbah opredelile kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora, ki teži k ohranjanju družbenega reda ter miru. Običaj maščevanja je v družbi narekoval obstoječi kulturi časti primerno povračilo za prizadeto krivico, tudi z ritualno omejenim nasiljem, s čimer je običaj imel funkcijo reševanja sporov. Po običaju je morala biti krivica nujno obelodanjena, kar je skupnosti omogočilo posredovanje v sporu. Pri tem je skupnost oziroma njena oblast, tako politična kot sodna, težila k pomiritvi oziroma spravi med sprtima stranema in s tem k obnovi družbenega ravnotežja, tj. reda in miru, s čimer je običaj opravljal funkcijo družbenega nadzora. Raziskave običaja maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih virih in literaturi. Vendar razumevanje družbenih odnosov, ki jih izpričujejo, omogoča šele aplikacija primerjalne analize sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij maščevanja. Analiza je potrebna tudi zato, ker za slovenske dežele še ni bila opravljena nobena sistematična raziskava običaja maščevanja. V redkih in delnih obravnavah običaja se je slovensko zgodovinopisje do nedavno močno naslanjalo zlasti na že presežene starejše raziskave nemškega zgodovinopisja. Slednje je narekovalo, da se s primerjalno analizo sodobnih študij posebno pozornost v disertaciji posveti sodobnim raziskavam maščevanja ter preuči zgodovino običaja maščevanja v Svetem rimskem cesarstvu do 18. stoletja. Potreben je bil tudi pregled procesa uzakonitve običaja ter značilnosti njegove regulacije v postavljenem pravu v srednjem veku, še posebej pa analiza odnosa družbe in oblasti, tako političnih kot sodnih, do maščevanja po njegovi prepovedi v zgodnjem novem veku ter posledični delegitimaciji v družbi. Primerjalna analiza relevantnih sodobnih študij o običaju maščevanja v novem veku in zgodnjenovoveških virov iz slovenskih zgodovinskih dežel, je pokazala, da je maščevanje kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora na Slovenskem obstajalo tudi v zgodnjem novem veku pri vseh stanovih, od podložnikov do plemstva. Običaj je izpričan v virih gospoščine Bled in mesta Ptuj iz 17. stoletja ter v drugih virih iz Kranjske in Štajerske v 16. in 17. stoletju, deloma pa tudi v literaturi, čeprav primerov maščevanja ni primerno analizirala. Tudi obstoj maščevanja pri vseh stanovih v zgodnjem novem veku slovenske zgodovinske dežele umešča v širši evropski ter svetovni družbeni in pravni kontekst. Ker študije kažejo, da je običaj občečloveški, so ugotovitve glede maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku uporabne tudi za raziskave v družbah drugod po svetu in v različnih zgodovinskih obdobjih.
Ključne besede: maščevanje, fajda, pravni običaj, reševanje sporov, Kranjska, Štajerska, 16. stoletje, 17. stoletje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 894; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (34,60 MB)

3.
Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem
Rajmund Lampreht, ANDREJ RAHTEN, 2018, doktorska disertacija

Opis: Avtor v svoji disertaciji obravnava politični Klub ustavovernih veleposestnikov na Kranjskem. V 19. stoletju se je na Kranjskem razplamtel t. i. nacionalni boj, boj med Slovenci in Nemci. Avtor dokazuje, da ne na eni in ne na drugi strani nacionalno niso bili homogeni. Čeprav so ustavoverni veleposestniki bili označeni kot nemška stranka, avtor dokazuje, da so med njimi bili ljudje, ki so bili po narodnosti Slovenci. Ustavovernim veleposestnikom so pogosto očitali pomanjkanje domoljubja in celo izdajstvo v obliki prusofilstva. Avtor ravno nasprotno dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nikoli poveličevali Prusije in Bismarcka, ampak močno Avstrijo. Zagovarjali so zavezništvo z Nemčijo, ker so bili mnenja, da bi to Avstriji koristilo. Ustavovernim veleposestnikom so pripisali tudi nasprotovanje slovenskemu šolstvu, zaviranje le-tega in poskus uničenja oz. izrinjanja. Avtor dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nasprotovali slovenskemu šolstvu. Zagovarjali so ohranitev učenja nemščine. Njihovi argumenti so bili zelo praktične narave. Najbolj pogosto so navajali, da je nemščina omogočala nadaljnje šolanje in bila vsesplošno potrebna v državi. Politični zaton ustavovernih veleposestnikov se je pričel z nastopom Taaffejeve vlade in Andreja Winklerja na Kranjskem. Avtor dokazuje, da je slednji zelo hitro in učinkovito obračunal z ustavovernimi veleposestniki. Uničil je njihov časnik Laibacher Tagblatt in jim tako odvzel glasilo, s katerim so dosegali širše množice. Še največji udarec je za ustavoverne veleposestnike predstavljalo umiranje njihovih dolgoletnih glavnih članov zaradi starosti. Tako je v osemdesetih letih 19. stoletja umrlo precej vidnih članov, recimo Karel Deschmann. V novo epoho so ustavoverni veleposestniki stopili šele z Josephom Schweglom. Schwegel, po rodu Slovenec, je bil dolga leta v službi zunanjega ministrstva kot diplomat. Schwegel je postal eden izmed najbolj vplivnih ustavovernih veleposestnikov ne le na Kranjskem, temveč tudi v Avstriji. Razkol in razcepitev Narodnega kluba na Slovensko ljudsko stranko in Narodno napredno stranko je izkoristil ter se povezal s slednjim. Tako mu je uspelo ponovno oživiti klub na Kranjskem in ga politično reaktivirati. Tega ni izkoristil za sejanje nemira, ampak za konstruktivno sodelovanje. Ivan Hribar je ta uspeh Schwegla v svojih spominih najbolj slikovito opisal: ustavoverni veleposestniki so postali »jeziček na tehtnici« pri glasovanjih.
Ključne besede: Ustavoverni veleposestniki, Kranjska
Objavljeno: 23.01.2018; Ogledov: 1023; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

4.
Impact of salt reduction on the number of microorganisms and a sensory analysis for Kranjska sausages during their shelf-life
Livija Tušar, Irena Leonida Kropf, Avrelija Cencič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Salt is an important ingredient in the production of meat product. Any reduction of salt requires a special treatment. This study was conducted to evaluate the effect of salt reduction on the growth of microorganisms in Kranjska sausages during their shell-life and to carry out a sensory assessment. The 18 lots of sausages were prepared under salt-reduced (1.6%) and control (2.3%) salt concentrations, directly on the production line. A total of 85 sausages were analysed and the data were used for the comparisons of groups (ANOVA) and to detect the significant variables (polynomial models) influenced on the total number of microorganisms (TNMs). The significant differences were determined between the lots (representing the microbiological status of the stuffing), between the salt-reduced samples and control samples, and between the different humidity levels. The correlations and significant relationships were determined between the TNMs and the lots, the salt concentrations, and the relative humidity. The polynomial models were to general to be used for the prediction. For sensory analysis implemented on 40th day 18 sausages were assessed. The reduction of salt resulted in lower scores in the sensory evaluation. The less-salted sausages contained more microorganisms.
Ključne besede: Kranjska sausage, reduction of salt, sensory evaluation, models, relative humidity
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 635; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (815,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1659; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

6.
Balthasar Hacquet in njegova raziskovanja na Slovenskem v 18. stoletju
Ivanka Hirtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Balthasar Hacquet, zdravnik, botanik, mineralog, geolog in etnolog, je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja na Slovenskem je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja, botanike, mineralogije in alpinizma. Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa in kritičen mislec. Lahko rečemo, da je Hacquet, ki je večino svojega življenja preživel na Kranjskem, glavni raziskovalec v 18. stoletju pri nas. Posebno skrb je namenil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom rudarjev v Idriji, saj je tam opravljal službo rudniškega zdravnika, kirurga. Ves prosti čas je porabil za vsestransko raziskovanje kranjske dežele in njene okolice. Izredno pozornost je posvečal planinski flori in tako dopolnjeval Scopolijeve izsledke. Med ljudstvom je pozorno opazoval narodne običaje, ljudsko nošo in gospodarsko delo.
Ključne besede: Botanika, Scopoli, Balthasar Hacquet, Kranjska, idrijski rudnik, raziskovanja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1561; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

8.
Führer durch Krain
Peter Radics, 1885, vodič

Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, domoznanstvo, vodniki
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 334; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1601; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

10.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1151; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici