SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2635; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

2.
3.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1463; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (953,97 KB)

4.
POGLEDI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KOMUNISTOV NA NACIONALNO VPRAŠANJE MED OBEMA VOJNAMA
Klemen Brvar, 2012, magistrsko delo

Opis: Slovenski in hrvaški komunisti so v obdobju med vojnama na področju narodnostne problematike zagovarjali celoten diapazon različnih stališč in usmeritev. Na eni strani so te vključevale podporo 'državnemu' unitarizmu in centralizmu, na drugi pa je bila v obdobju revolucionarne vneme v ospredju težnja po dezintegraciji jugoslovanske države na samostojne republike. Kot pravi koncept se je naposled izkazala federalizirana Jugoslavija, ki so jo komunisti zagovarjali od srede 30-ih let 20. stoletja, realizirali po drugi svetovni vojni. Čeprav so slovenski komunisti in njihovi hrvaški sodrugi delovali v okviru enotne Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), na političnem področju, vsaj v začetku, niso imeli glavne besede. Oboji so namreč prehodili dolgo pot od perifernih, a inovativnih akterjev reševanja narodnostne problematike, do ideološko-politično enakopravnih subjektov znotraj strankarske matice ter končno prevzeli vlogo kreatorjev in realizatorjev lastnih narodnostnih rešitev. Na takšen razvoj so vplivali trije dejavniki: notranjepolitični razvoj v prvi jugoslovanski državi, v kateri je narodnostni gordijski vozel, poleg socialnih preturbacij, predstavljal osrednje politično vozlišče in glavni destabilizacijski element. Na zunanjepolitičnem odru je s svojimi direktivami, ki so se prilagajale interesom celotnega komunističnega gibanja, osrednjo vlogo igrala Kominterna. Vse pomembnejše notranjepolitične prekretnice in globalni politični zasuki so vplivali tudi na odnose znotraj KPJ. To so skozi celotno medvojno obdobje pretresali frakcijski boji. Preplet naštetega je pripomogel k temu, da so se slovenski in hrvaški komunisti, kljub primarnemu interesu – revoluciji, priključili narodnoafirmacijskemu toku in na določeni točki razvoja postali državotvorni element z zaslugami pri dozorevanju Slovencev in Hrvatov v moderna naroda.
Ključne besede: Komunistična partija Jugoslavije, slovenski komunisti, hrvaški komunisti, narodnostno vprašanje, kraljevina Jugoslavija
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1461; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Kazenski sodni procesi na Okrožnem sodišču v Mariboru v letih 1930-1941 - zgodovinski vidiki
Marko Žuraj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji obravnavamo kazensko sodstvo na Slovenskem med letoma 1930–1941 (leto po uvedbi kraljeve diktature, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, do druge svetovne vojne) na primeru arhivskega gradiva Okrožnega sodišča v Mariboru. To je bilo v pristojno za sojenje najtežjih zločinov na prvi stopnji. Tedanji kazenski zakon je bil prelomnica, saj je vseboval novosti: razen (klasičnih) kazni še uvedbo varnostnih ukrepov, nove določbe glede kriminalitete mladostnikov, upoštevanje storilčeve osebnosti. Kazenski zakon je v posebnem delu vseboval tudi določbe za sedemnajst skupin kaznivih dejanj, med katerimi so izstopala kazniva dejanja zoper državo in ustavno ureditev. Kazniva dejanja so predvsem zapovedi in prepovedi, ki niso v skladu z običaji in moralno prakso in pravne kršitve proti oblasti. Pravne kršitve so večinoma dejanja, ki ogrožajo temeljne vrednote posameznika in temeljne družbene vrednote. Kazensko pravo je bistvo prava zato je njegov pomen večji kot se domneva. Sodne obravnave z izjavami obdolžencev in prič odsevajo družbena razmerja. Pravo je namreč na določeni stopnji razvoja vedno del družbene organizacijske strukture. Kot tako je rezultat družbenih, kulturnih in ekonomskih vzrokov, ki jih hkrati soustvarja.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, kazenska zakonodaja, Slovenija, Okrožno sodišče Maribor, zgodovinska kriminologija, zgodovina 1930–1941
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1130; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
GOSPODARSTVO DRAVSKE BANOVINE MED LETI 1929 - 1934 V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNG IN SLOVENSKI GOSPODAR
Damir Ištvan, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je najprej ovrednoteno gospodarstvo ob nastanku države Kraljevine SHS leta 1918 ter razvoj vse do prihoda gospodarske krize. V primerjavi z drugimi državami je z majhno zamudo leta 1931 prispela svetovna gospodarska kriza tudi v Jugoslavijo. V diplomskem delu so raziskana vprašanja, kako se je odvijala gospodarska kriza v luči tedanjega časopisa ter kako so krizo doživeli ljudje, ki so živeli v tistem času. Kriza ni prizadela le industrije, saj je bila Jugoslavija tudi agrarna država. Kljub temu je bila Dravska banovina industrijsko najnaprednejši del Jugoslavije. Prizadeti niso bili le delavci in obrtniki, temveč tudi kmetje. Ko je kriza zajela celotno Evropo in Jugoslavijo, se je oblikovalo vprašanje, kako je slovenska in jugoslovanska industrija delovala s tujo industrijo ter izraz vpliva krize na državnem in banovinskem izvozu izdelkov, polizdelkov ter surovin. V tem delu so raziskani ukrepi vlade in banskega sveta za izhod iz krize. Delo se prav tako sprašuje, če so podjetja in tovarne samo propadli ali pa so med tem izgradili kakšne nove obrate v slovenskih mestih. Gospodarska kriza je prišla z zamudo v Jugoslavijo in je tudi odšla z zamudo, medtem ko so ostale države kazale znake konjunkture. Kot časovni okvir raziskovanja in pregledovanja časnika je leto 1929 z uvedbo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Zaključi se z letom 1934, ko Bogoljub Jevtić 20. decembra 1934 sestavi novo vlado.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, Dravska banovina, gospodarska kriza, gospodarski razvoj, 1929–1934
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 952; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (694,81 KB)

7.
PRIMERJAVA HRVAŠKEGA IN SLOVENSKEGA OSNOVNOŠOLSKEGA SISTEMA
Ana Nađ, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovno šolstvo predstavlja prvo stopnjo izobraževanja vsega prebivalstva. V diplomskem delu smo se osredotočili na osnovnošolska sistema Slovenije in Hrvaške. Obe državi imata del skupne zgodovine, bili sta vključeni v Avstro-Ogrsko monarhijo, nato pa tudi v Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo. Kljub temu smo našli v šolskih sistemih mnogo razlik. Da bi lahko pojasnili stanje v šolstvu danes in zakaj prihaja do razlik med sistemoma, smo najprej preučili zgodovino šolstva. Na območju obeh omenjenih držav smo predstavili zametke šolstva in njegov razvoj vse do njune osamosvojitve. Nato smo na podlagi danes veljavnih zakonov predstavili današnja šolska sistema. Ugotavljamo, da je zelo pomembno, kam je orientiran razvoj šolskega sistema. Za Slovenijo lahko rečemo, da stremi k vzhodnoevropskim trendom razvoja šolstva in zagotavljanju ciljev evropske izobraževalne politike. Hrvaška si za to prav tako prizadeva, vendar je zaznamovana s vplivom Katoliške cerkve. Prav razmejenost cerkve in šolstva je tudi ena od pomembnih razlik v šolskih sistemih. Seveda pa je tudi na vpliv Katoliške cerkve potrebno pogledati kronološko, saj ima veliko zaslug za razvoj šolstva v obeh državah prav Katoliška cerkev.
Ključne besede: Ključne besede: Razvoj šolstva, Katoliška cerkev, protestantizem, osnovnošolski sistem, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, Jugoslavija, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 618; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (539,21 KB)

8.
BLED KOT DIPLOMATSKO STIČIŠČE V OBDOBJU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA
Saša Milešič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na Bledu se je med obema vojnama zvrstilo kar nekaj pomembnih političnih dogodkov. Med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke sodijo trije sestanki Male antante in sestanek Balkanske zveze. Prvi sestanek Male antante se je odvijal junija 1926. Na njem so se zbrali zunanji minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Momčilo Ninčić, zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš in zunanji minister Romunije Jon Mitilineu. Na drugem sestanku Male antante na Bledu so se leta 1936 zbrali zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš, zunanji minister Romunije Nikola Titulescu in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Tretji in zadnji sestanek Male antante na Bledu, je potekal konec avgusta leta 1938. Sestanka so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške Emil Krofta, zunanji minister Romunije Nikolaj Komnen in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Konferenca Balkanske zveze je potekala 10. julija 1936, udeležile so se je romunska, turška, jugoslovanska in grška delegacija. Na notranjepolitičnem področju sta bila najpomembnejša dogodka podpis blejskega sporazuma med predsednikom vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Velimirjem Vukićevićem in voditeljem Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem 10. julija 1927 ter podpis sporazuma med tedanjim predsednikom vlade Kraljevine Jugoslavije Dragišo Cvetkovićem in predsednikom Hrvaške kmečke stranke dr. Vladkom Mačkom 26. avgusta 1939. Številni sestanki diplomatov in jugoslovanskih politikov so Bled med obema svetovnima vojnama postavili v središče političnega življenja, saj so bili v veliki večini medijsko zelo odmevni in so vplivali na takratno politiko na Balkanu.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška republika, Romunija, Mala antanta, Balkanska zveza, Bled, blejski sporazum, diplomatski stiki, zunanja politika med obema svetovnima vojnama.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (700,86 KB)

9.
KRALJ V USTAVNEM SISTEMU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (1918-1941)
Gregor Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje opisal položaj kralja v ustavnem sistemu Kraljevine Jugoslavije med leti 1918 in 1941. Najprej sem na kratko predstavil pojem države in monarhije ter nekatere najbolj tipične vrste monarhij. Nato sem opisal nekatere pomembne dogodke in sporazume, ki so pripeljali do sprejetja Vidovdanske ustave in predstavil, kakšno vlogo v sistemu treh vej oblasti v državi je imel kralj glede na njena določila. V naslednjem poglavju so predstavljene posledice, ki jih je kraljeva oblast imela na politično življenje v državi in dogodki, ki so pripeljale do šestojanuarske diktature. V zadnjem poglavju je predstavljena še kraljeva oblast, kot jo je imel po Oktroirani ustavi.
Ključne besede: Vidovdanska ustava, Oktroirana ustava, Šestojanuarska diktatura, Kraljevina Jugoslavija, kralj
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 362; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (235,52 KB)

10.
Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in v času okupacije
Tin Mudražija, Tin Mudražija, 2016, doktorska disertacija

Opis: Jugoslovanski klubski in reprezentančni nogomet je predstavljal najmnožičnejšo, najbolj priljubljeno in najbolj razširjeno športno panogo v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, zanj so se zanimale široke ljudske množice, in kot tak je predstavljal tudi izjemno dober vzvod za širjenje političnih idej takratnemu političnemu vrhu, ki je bil vseskozi prisoten, tako v klubskem kot reprezentančnem nogometu. Z nogometno igro so se ljubitelji športa in drugo prebivalstvo z vseh koncev slovenskih, hrvaških in srbskih dežel, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Vardarske Makedonije in drugih delov, ki so bili leta 1918 združeni v Kraljevino SHS in leta 1929 preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, seznanili ob koncu devetnajstega stoletja, približno trideset let po uradnih nogometnih začetkih v Angliji, ki jih povezujemo z ustanovitvijo nogometne zveze v Londonu 26. oktobra 1863. Prvi “nogometaši” na tem prostoru so bili dijaki in študentje, pretežno iz premožnejših družin, ki so jih starši pošiljali na šolanje v različne zahodnoevropske države. V tem primeru ni šlo za neposredni stik z angleškimi nogometnimi “misijonarji”, ampak so se nad nogometom navdušili v različnih zahodnoevropskih državah (predvsem v Švici, Nemčiji in Avstro-Ogrski), kjer je bila nogometna igra med njihovim študijem že dobro razvita. Veliko jih je nogomet treniralo in igralo v lokalnih klubih, kjer so se seznanili z osnovnimi pravili nogometne igre, večina pa jih je med počitnicami domov prinašala tudi nogometne žoge, saj so želeli z novim, dinamičnim športom z žogo seznaniti tudi svoje prijatelje v domovini. Čeprav Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslavija zaradi notranjih nasprotij in nerešenih vprašanj, tako socialnih kot nacionalnih, ni izpolnila pričakovanj, so se v novi, skupni državi le odprle nove in večje možnosti tudi za razvoj telesne kulture. Novo gospodarsko in politično okolje je kljub vsem težavam in slabostim, ki jih je imela nova kraljevina, tudi za razvoj športa pomenilo obdobje velikega napredka. Ustanavljanje številnih novih klubov in njihova živahna dejavnost sta 15. aprila 1919 privedla do ustanovitve Jugoslovanske nogometne zveze. To je bila prva športna strokovna zveza v državi, ki je povezovala jugoslovanske nogometne klube ali sekcije in postala organiziran dejavnik v razvoju jugoslovanskega športa. Poudariti je treba, da je v Jugoslovanski nogometni zvezi športna politika izhajala v glavnem iz sporov med Beogradom in Zagrebom, pri čemer so lahko bile manjše podzveze, med njimi tudi ljubljanska, pomemben jeziček na tehtnici, na kateri so ob glasovanjih (skoraj) vedno tehtali le interese velikih. Rdeča nit jugoslovanskega nogometa med obema vojnama je bila tudi ta, da je bilo tako klubsko delovanje kot tudi delovanje krovne nogometne organizacije v državi (pre)pogosto priložnost za zlorabe, korupcijo, dogovarjanje in prirejanje glasovanj. V 17. državnih nogometnih prvenstvih, odigranih med letoma 1923 in 1940, sta po pet naslovov osvojila zagrebški 1. HŠK Građanski in beograjski BSK, beograjska SK Jugoslavija, HŠK Hajduk in HŠK Concordia so osvojili po dva naslova, enkrat pa je naslov osvojil zagrebški HAŠK. 1. HŠK Građanski in BSK sta se tako v zgodovino zapisala kot najuspešnejša jugoslovanska nogometna kluba v obdobju med obema vojnama. Za razliko od klubskega nogometa je jugoslovanska nogometna reprezentanca – nekateri so jo imenovali tudi Beli orli – v pičlih desetih letih (med letoma 1919–1930) iz nogometnega palčka prerasla v svetovno nogometno velesilo, ki je na prvem svetovnem nogometnem prvenstvu v Montevideu leta 1930 osvojila zgodovinsko tretje mesto. Kljub velikemu potencialu pa zgodovinski uspeh Belih orlov na prvem svetovnem prvenstvu v Montevideu ni vplival na nadaljnji razvoj jugoslovanskega reprezentančnega nogometa v tolikšni meri, kot je domača športna javnost to pričakovala. Pričakovati je bilo, da bodo Beli orli zaradi rezultatov iz Montevidea naredili kvalitativni preskok in se dokončno zasidrali med najboljšimi moštvi na svetu, namesto napredka pa je sledil padec v povprečje, iz katerega se jugoslovanski reprezentančni nogomet ni pobral vse do začetka druge svetovne vojne. Po kratki aprilski vojni, ko so Kraljevino Jugoslavijo napadle sile osi, je 17. aprila 1941 jugoslovanska kraljeva vojska podpisala kapitulacijo. Posledica aprilske katastrofe je bila zasedba in razkosanje njenega ozemlja. Večino ozemlja so si prilastile sosednje države napadalke (Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija), v osrednjem delu je nastala t. i. Neodvisna država Hrvaška (NDH), Srbija v mejah izpred 1912, povečana za Banat in Kosovsko Mitrovico, pa je bila pod neposredno nemško vojaško upravo ter je imela pod Milanom Ačimovićem in Milanom Nedićem omejeno avtonomijo. Novonastale razmere so kmalu postale tudi veliko breme nadaljnjega razvoja jugoslovanskega nogometa, saj je bilo ne le nogometno, ampak kar vse športno udejstvovanje zaradi vojne močno okrnjeno. Nogometni klubi so se soočali z mnogimi težavami: uničena so bila številna nogometna igrišča, stadioni ter klubska oprema, številni nogometaši in klubski funkcionarji pa so padli na fronti ali bili zaprti. Kljub vsem težavam pa je nogometna aktivnost med okupacijo postavila čvrste temelje povojnemu razvoju nogometa na teh prostorih.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, jugoslovanski nogomet; prvenstvo Kraljevine SHS/Jugoslavije v nogometu; Pokal Mitropa; jugoslovanska nogometna reprezentanca; Beli orli; Nogometna zveza Jugoslavije; nogometne podzveze; nogomet v okupirani Jugoslaviji 1941–1945.
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 942; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (6,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici