| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zunanja politika kneza Pavla : jugoslovansko približevanje Nemčiji in Italiji v tridesetih letih 20. stoletja
Žana Plejić, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana zunanja politika kneza Pavla Karađorđevića, ki je leta 1934 po atentatu na kralja Aleksandra prevzel funkcijo regenta mladoletnega Petra II. Karađorđevića. Knez Pavle je skupaj z dr. Ivom Perovićem in dr. Radenkom Stankovićem postal eden izmed treh regentov, vendar je bil on tisti, ki je dejansko vodil državo. Njegova zunanja politika je slonela na izboljševanju odnosov z Nemčijo in Italijo, kar je bilo velikokrat v nasprotju z njegovimi osebnimi prepričanji, saj je bil sam probritansko usmerjen. Poseben poudarek v magistrskem delu je na njegovem odnosu in delovanju do Nemčije in Italije. Naloga bo vsebinsko razdeljena na dva večja sklopa. Prvi sklop se osredotoča na čas, ko je funkcijo ministrskega predsednika in zunanjega ministra zasedal pronemško usmerjeni Milan Stojadinović, ki je odnose z Italijo pripeljal do najbolj pozitivne točke v času regentstva kneza Pavla, kar se najbolje odraža v podpisu pakta Ciano-Stojadinović. Drugi vsebinski sklop pa se bo osredotočal na čas, ko je bil ministrski predsednik Dragiša Cvetković ter zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković. Ta čas so zaznamovali predvsem druga svetovna vojna ter Pavlovi poskusi Kraljevini Jugoslaviji zagotoviti nevtralnost, vendar je Jugoslavija 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu. Ob pisanju naloge je bilo analizirano pisanje slovenskega konservativnega časnika Slovenec ter liberalnih časnikov Jutro ter Slovenski narod ter primarni objavljeni viri, ki jih hrani digitalni arhiv Združenih narodov. Analizirani so bili tudi objavljeni viri Yugoslavia, Political diaries 1918−1965 urednika Roberta Jarmana.
Ključne besede: Knez Pavle, Karađorđević, Kraljevina Jugoslavija, Italija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČU
Aleš Pipan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2807; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici