SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VREDNOTE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO V KONTEKSTU POUKA NA RAZREDNI STOPNJI
Andreja Ferko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vrednote Krajinskega parka Goričko v kontekstu pouka na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu so povzete glavne geografsko-zgodovinske in naravoslovne značilnosti Krajinskega parka Goričko. Predstavljeni so tudi cilji predmetov Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika ter Družba, ki se lahko realizirajo v Krajinskem parku Goričko. Nekaj besed je namenjenih še značilnostim pouka v naravi in stopnjam poučevanja na prostem. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotavljali zadovoljnost učiteljev s ponudbami Krajinskega parka Goričko za učence razredne stopnje in kako posamezne šole v omenjenem parku te ponudbe izkoriščajo. Prav tako smo proučevali, kateri so razlogi, ki učiteljem otežujejo in onemogočajo, da bi se odločili za več ponujenih dejavnosti parka. Zanimalo nas je tudi, katero dejavnost so učitelji z učenci izvedli v tekočem šolskem letu in kakšen odnos, po mnenju učiteljev, kažejo učenci, ko izvajajo omenjene dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšno je znanje učiteljev o Krajinskem parku Goričko ali si želijo dodatnega izobraževanja o tej temi in v kakšnih oblikah. V praktičnem delu so zbrane in predstavljene nekatere možne dejavnosti v Krajinskem parku Goričko, za katere se učitelji lahko odločijo in jih z učenci izvedejo ali obiščejo.
Ključne besede: Krajinski park Goričko, narava, Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Družba, razredna stopnja
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 1826; Prenosov: 147
.pdf Polno besedilo (3,46 MB)

2.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČIJ NATURA 2000 NA PRIMERU TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-ŐRSÉG
Katarina Škraban, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile predstavljene možnosti trajnostnega razvoja Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kot območja Nature 2000. Podrobneje je bil v analizo zajet slovenski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, in sicer Krajinski park Goričko. Predstavljeno je bilo omrežje Natura 2000, katero je bilo tudi podrobneje predstavljeno v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter gospodarstvom območja. Z vidika trajnostnega razvoja parka je bil, na podlagi Metode štirih kapitalov, analiziran Regionalni razvojni program pomurske regije 2007–2013 ter Program dela za leto 2011 Krajinskega parka Goričko. Ugotovljeno je bilo, da so ukrepi v obeh programih zasnovani preveč sektorsko, ter da je njihov vpliv na trajnostni napredek kratkoročen in netrajnosten. Opravljena je bila še anketa, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da mlado prebivalstvo Krajinskega parka Goričko pozna vrednote parka v katerem živi, hkrati pa vidi veliko različnih priložnosti trajnostnega razvoja Krajinskega parka Goričko in želi sámo vplivati na boljše stanje območja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, Natura 2000, Trideželni park Goričko-Raab-Őrség, Krajinski park Goričko, Regionalni razvojni program, Metoda štirih kapitalov.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 685; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (29,27 MB)

3.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 157; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,84 MB)

4.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici