Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Ključne besede: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1459; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,26 MB)

Preprečevanje in lajšanje težav pri krčnih žilah
Danijela Ostojić, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Skoraj vsak peti odrasli prebivalec srednje Evrope trpi za krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi prizadetosti žilne stene, najpogosteje zaradi prizadetosti globokega venskega sistema. Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so povišana telesna teža, službeno pogojeno pogosto stanje ali daljše sedenje, dedna obremenjenost, pogosto nošenje oprijetih hlač, previsoka obutev, nosečnost in vsesplošno pomanjkanje gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti preprečevanja krčnih žil, načine lajšanja težav pri krčnih žilah ter vlogo medicinske sestre pri svetovanju. Z raziskavo želimo ugotoviti osveščenost ljudi glede preventive in zdravljenja krčnih žil. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, pri katerih obolenje krčnih žil še ni potrjeno, čeprav so pri nekaterih simptomi že prisotni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ima skoraj polovica anketiranih občutek težkih nog, opaža otekanje nog ter zaznava pekočo bolečino v predelu spodnjih okončin. Večina jih ve, kaj so krčne žile, skoraj tretjina anketiranih pa si težave lajša z dvigom nog, tuširanjem spodnji okončin z mrzlo vodo in mazanjem z različnimi kremami. Prav tako dve tretjini anketiranih ve, da nastajanje krčnih žil lahko preprečujemo, ostali pa se ne zavedajo pomena preventivnih ukrepov in jih tudi ne izvajajo. Razprava in sklep: Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri preventivnem delovanju in izobraževanju ljudi o zdravem načinu življenja, saj se število bolnikov s krčnimi žilami povečuje. Ljudje s slabo gensko predispozicijo morajo biti še posebej dobro ozaveščeni o zdravem načinu življenja ter se izogibati dejavnikom tveganja nastanka krčnih žil. Ključnega pomena pri preprečevanju zapletov je osveščen in poučen bolnik, ki veliko pripomore k svojemu zdravju.
Ključne besede: Krčne žile, dednost, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 1538; Prenosov: 203
Celotno besedilo (891,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh