Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih letih je porast kolesarstva vse bolj opazen. Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravega življenja ter ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Tudi na Koroškem se je zaradi večje ozaveščenosti ljudi začel razvijati kolesarski turizem. Ta za Koroško regijo predstavlja veliko razvojnih možnosti v smislu turistične kakor tudi gospodarske destinacije. Zaradi svoje geografske lege in reliefnih značilnosti ima Koroška regija ogromno možnosti za razvoj kolesarskega turizma, ki pa še zdaleč niso izkoriščene. Podeželske destinacije so zelo zanimive za kolesarski turizem, ta pa se je na Koroškem začel razvijati zelo pozno in zelo počasi. Da bi regija privabila večje število turistov, bi bilo potrebno ustrezno razviti kolesarsko mrežo in izpopolniti ponudbo, namenjeno kolesarjem. Vzporedno temu je nujno zadostno sodelovanje med turističnimi ponudniki in državo. Velik problem Koroške regije se izraža v slabi medsebojni povezanosti občin. Prav tako tukaj ne gre spregledati dobrega oglaševanja in promocije s strani vseh, neposrednih in posrednih dejavnikov v razvoju kolesarskega turizma. Razvoj kolesarskega turizma lahko na Koroško prinese veliko priložnosti, a ostaja vprašanje, koliko so za to pripravljeni storiti ponudniki turističnih storitev.
Ključne besede: razvoj, kolesarjenje, turizem, infrastruktura, regija, Koroška
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1088; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Vodenje računovodstva na kmetijskem gospodarstvu je v Sloveniji postalo obvezno s 1. 1. 2014. Ta ureditev je zajela kmetijska gospodarstva, ki so presegla 7.500 EUR povprečnega skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let, na člana kmetijskega gospodarstva, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Nova ureditev je prinesla nove aktivnosti za nosilce kmetijskih gospodarstev. Od pravne oblike kmetijskega gospodarstva je namreč odvisna tudi oblika računovodenja kmetijskega gospodarstva. Možnosti pravno formalnega organiziranja za nosilca kmetijskega gospodarstva je veliko, večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji pa je organiziranih kot fizična oseba z dejavnostjo. V nalogi smo tudi opredelili posamezne pravne oblike ter predstavili oblike računovodenja. Z analizo rezultatov anket, izvedenih med 36 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki morajo obvezno voditi računovodstvo in 87 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, smo ugotavljali raven vzpostavljenosti in oblike izvajanja računovodenja v kmetijskih gospodarstvih v koroški regiji in razloge za njihovo vzpostavitev. Ugotavljali smo tudi, katere koristi in slabosti v teh kmetijskih gospodarstvih pripisujejo vzpostavitvi računovodenja. Med ključnimi ugotovitvami empirične raziskave izstopa predvsem ta, da je večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji prepustila računovodenje računovodskemu servisu ali kmetijsko gozdarskemu zavodu. Prav tako smo ugotovili, da največ pripomorejo pri razlikovanju med kmetijskimi gospodarstvi, ki samostojno vodijo računovodstvo, in kmetijskimi gospodarstvi, ki so računovodenje prepustili zunanjemu izvajalcu, spremenljivke starost, vrsta dejavnosti in stopnja izobrazbe. Glede koristi vodenja računovodstva na kmetijskem gospodarstvu smo ugotovili, da izstopata korist »pregled in nadzor nad stroški« in korist »pravilnost obračunavanja davka«. Medtem ko so kot glavne slabosti oziroma probleme vodenja poslovnih knjig anketiranci označili slabost/problem »preveč administriranja oziroma pisarniškega dela«, »spremembe zakonodaje«, »premalo računovodskega znanja za samostojno vodenje računovodstva« in »premalo računovodskega znanja za polno izkoriščanje informacij«.
Ključne besede: Računovodstvo, kmetijsko gospodarstvo, koroška regija, analiza.
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 2416; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem si za tematiko izbrala turizem, saj le-ta v določeni regiji poudari pomen naravnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih unikatnih značilnosti ter ob ustreznem koriščenju le-teh pripomore k splošnemu razvoju in boljši kvaliteti življenja prebivalcev regije. V okviru te tematike sem izbrala Koroško regijo, podrobneje sem se usmerila na turistični potencial spodnje Mežiške doline, to je na občini Ravne na Koroškem in Prevalje. Na obravnavanem območju je precej neizkoriščenih lepot in značilnosti, ki so zaradi različnih razlogov poznane le domačinom. Med glavnimi problemi za razvoj turizma v regiji je pomanjkanje finančnih virov, razkropljenost turistične infrastrukture ter pomanjkljivo sodelovanje med občinami. V uvodu sem opisala namen in cilje diplomske naloge ter predstavila načine in metode dela, ki sem jih v procesu nastajanja dela uporabila. Drugo poglavje je namenjeno geografski predstavitvi spodnje Mežiške doline. Opredelila sem lego in predstavila naravno in družbeno-geografske značilnosti obravnavanega območja. V naslednjem poglavju sem se usmerila v pregled turističnega potenciala in znamenitosti v obeh občinah. Opisala sem naravne danosti, zgodovinsko in kulturno dediščino, sakralne znamenitosti in arhitekturno-etnološke značilnosti. Četrto poglavje predstavlja že obstoječo bolj ali manj izkoriščeno turistično ponudbo, kjer sem predstavila gostinsko ponudbo, turistične kmetije in planinske koče, prenočitvene zmogljivosti, tematske poti, tradicionalne prireditve in športno infrastrukturo obeh občin. V drugem delu diplomske naloge sem naredila povzetek raziskave LAS-a o strategiji razvoja v Mežiški dolini, ki je bila narejena leta 2010. Naslednje poglavje vsebuje moje lastne predloge za preživljanje prostega časa v spodnji Mežiški dolini. Naredila sem program za dva enodnevna izleta (ekskurzijo za osnovnošolce in izlet za odraslega turista) in dve vikend ponudbi (prireditvena in športna tematika). Naredila sem zloženke, v katerih je posamezni program tudi predstavljen. V zaključku sem strnila ugotovitve ter povzela prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za večji razmah turizma v spodnji Mežiški dolini.
Ključne besede: Ključne besede: turizem, Koroška regija, občina Ravne na Koroškem, občina Prevalje, turistični potencial, turistična ponudba, turizem podeželja.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 2722; Prenosov: 398
Celotno besedilo (13,04 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Možnosti trajnostnega izobraževanja na Koroškem« je predstavljena regija kot potencial za izobraževanje. Z izrazom »trajnostno izobraževanje« se namreč vse pogosteje srečujemo, tako da ni več neznanka v našem besednjaku. Določiti točno definicijo tega pojma je zelo težko, če pa povzamemo, gre za izobraževanje, ki poteka v točno določenem mestu, na licu mesta, kjer imaš možnost povezati teorijo s prakso, in s takšnim načinom učenja pridobijo učenci največ, saj je to učenje za znanje, za delo, za obstoj, za skupno življenje in tudi za osebno preoblikovanje. Na območju Koroške regije so tako njene pokrajinske značilnosti, kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene, torej pri pouku geografije. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča trajnostnega razvoja ter organizacije, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem v Koroški regiji, kot podlaga za pravilno razumevanje tega pojma. Znotraj regije je tako zasnovanih 10 različnih možnih učnih točk, ki prikazujejo bistvene družbenogeografske ter naravnogeografske značilnosti tega območja. K vsaki učni točki so dodani bistveni učni cilji iz učnih načrtov geografije za osnovno šolo in gimnazijo ter primeri nalog za posamezno točko.
Ključne besede: geografija, Koroška, trajnostna regija, trajnostno izobraževanje, regionalni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 1699; Prenosov: 210
Celotno besedilo (4,58 MB)