| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vdanost v usodo in upor malega človeka v Prežihovih Samorastnikih in Požganici ter njena aktualna povezava z razvojem manjšinskega vprašanja na avstrijskem Koroškem
Petra Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izbrana dela koroškega pisatelja Prežihovega Voranca: zbirko novel Samorastniki in roman Požganica. Osredotoča se na pojav vdanosti v usodo in upornosti malega človeka v omenjenih delih ter na aktualno sporočilnost Požganice. Izbira dveh različnih žandrov, namreč romana in novele, iz različnih zgodovinskih obdobij ter socialno – družbenih razmer, je namerna. Namen naloge je prikazati življenje, delovanje, razmišljanje in analizirati obnašanje ter odzivanje Prežihovega malega človeka v različnih življenjskih, socialnih, družbenih ter zgodovinskih okoliščinah. Kaj torej definira usodo malega človeka, kaj ga motivira k uporu v borbi za preživetje in kaj vodi v vdajo? Kakšne so posledice njegovih dejanj? Primerjava in analiza del kaže, da je povezanost in navezanost malega človeka na košček lastne zemlje sinonim za skoraj nedoumljivo borbenost, hrepenenje in upornost. Prežih vidi kmečkega človeka kot najvitalnejši del družbe in nosilca prihodnjih koroških oziroma slovenskih rodov. Ta osrednji motiv sicer v Samorastnikih ne spreminja socialnega položaja ali žalostnih usod malih koroških kmečkih ljudi, je pa v veliki meri odločilen za narodnostno usodo koroških ljudi in krajev ob koroškem plebiscitu, ki ga, ne le literarno, temveč tudi zgodovinsko in družbeno kritično, obravnava roman Požganica. Posebej poudarjena v diplomskem delu je aktualna plat Prežihove literarne zapuščine, ki je ni mogoče omejevati zgolj na ozko regionalno raven. Še posebej danes, ko Slovenija znova, ne glede na evropske integracijske procese, utrjuje svoje nacionalne meje, svoj nacionalni ponos in ko se človek v kapitalističnem kolesju ponovno sprašuje o socialnih razlikah, izkoriščanju delavcev, njegovem položaju, pravicah in odnosu delodajalcev in oblasti.
Ključne besede: Prežihov Voranc, Samorastniki, Požganica, socialni realizem, mali človek, upor, vdaja, plebiscit, Koroška.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3789; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (527,03 KB)

2.
PODJETNIŠKA AKTIVNOST NA KOROŠKEM
Anja Marhl, 2009, diplomsko delo

Opis: Da bi se posameznik podal na podjetniško pot mora zaznati poslovno priložnost, hkrati pa mora imeti tudi ustrezno znanje oziroma sposobnosti. Odločitev za podjetništvo je vedno osebna odločitev. Posameznik se mora sam odločiti ali bo deloval kot podjetnik, ali pa se bo ukvarjal s čim drugim. Koroška regija je ena izmed najstarejših slovenskih industrijskih regij. Prevladujejo predelovalne dejavnosti (proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja iz gume in plastike ter proizvodnja tekstilij), ki zaposlujejo preko 70 % vseh zaposlenih v tej regiji. Največje težave v regiji so povezane s tekstilno in lesno industrijo, seveda pa na trg dela v zadnjem času neugodno vpliva tudi svetovna gospodarska kriza. V Koroški regiji se, po podatkih GEM-a, odloči za podjetništvo zaradi nujnosti večji odstotek ljudi kot povprečno v Sloveniji, manj kot v celotni Sloveniji pa se jih za podjetništvo določi zaradi priložnosti. Med podjetji prevladujejo mikro in mala podjetja, manj pa je večjih in srednje velikih podjetij. Glavne prednosti Koroške regije so razvoj turizma, dobro razvit podjetniški sektor in nekatera predelovalna podjetja, veliko priložnost za gospodarstvo in podjetništvo pa predstavlja bližina Avstrijske meje in s tem čezmejno sodelovanje. Tako v Sloveniji kot tudi na Koroškem, se za podjetništvo v večji meri odločajo moški kot ženske. Koroška podjetja so proizvodna, trgovinska, storitvena in v povprečju manjša podjetja. Kot že omenjeno, je prednost Koroške regije bližina meje z Avstrijo, zato v prihodnje pričakujemo, da se bo mednarodno sodelovanje še povečalo. Zaenkrat je glavni prodajni trg še vedno lokalni in regijski, zaostajata pa slovenski in mednarodni trg. V raziskavi smo opazili, da podjetja ki prodajajo svoje izdelke oziroma storitve na slovenskem trgu, povečini svoje blago tudi izvažajo. Na začetku samostojne poti je zelo pomemben motiv, zakaj se posameznik sploh odloči za svojo podjetniško pot. Kot osnovni motiv za ustanovitev podjetja so koroški podjetniki navedli potrebo po dosežkih oziroma želeli so izkoristiti znanje, ki ga imajo in pa tudi želja po neodvisnosti. Ključni problemi tekočega poslovanja so nestimulativna zakonodaja, neredno plačevanje kupcev/odjemalcev in pa finančna šibkost. Največ podjetnikov na Koroškem meni, da so vztrajni, ambiciozni in tekmovalni, hkrati pa pošteni in zaupanja vredni. Najbolj se pa spopadajo z obvladovanjem negotovosti in stresa.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetniške teorije, podjetniški proces, podjetniške lastnosti, Koroška, Slovenija
Objavljeno: 27.01.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

3.
POZNAVANJE IN PREPOZNAVNOST KOROŠKE REGIONALNE TELEVIZIJE
Renata Robnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Predstavljeno diplomsko delo opredeljuje pojme izdelek, blagovna znamka, poznavanje, zavedanje, prepoznavnosti in imidž. Televizija je osrednja obravnavana tema. Vsaki televizijski hiši daje pravi pečat televizijska ekipa, ki jo v diplomskem delu prav podrobno predstavimo. V analitičnem delu naloga predstavlja Koroško regionalno televizijo, ter poznavanje in prepoznavnost s strani Korošcev. V analizi so zajete tako občine kjer je občanom omogočen reden tedenski program Koroške regionalne televizije preko lokalnih kabelskih programov, kot tiste občine, kjer lahko občani spremljajo le tedensko informativno oddajo 'Koroški dogodki' preko televizije RTS TV — Tele 59. Izsledki raziskave kažejo sliko poznavanja, zavedanja, prepoznavnosti ter imidža Koroške regionalne televizije. S pomočjo rezultatov ankete so bile tudi sprejete ali ovržene osnovne trditve. Uspešno izpeljana raziskava je pokazala rezultate, ki povedo kaj je gledalcem pri Koroški regionalni televiziji všeč in česa ne marajo. V novi sezoni bo lahko obravnavana medijska hiša s pomočjo opravljene raziskave v svoji programski shemi gledalcem ponudila tisto, kar si želijo in od nje pričakujejo in ne le kot je bilo do danes zanjo tudi značilno, da jim ponudi tisto, kar njeno vodstvo predvideva, da si želijo.
Ključne besede: izdelek, blagovna znamka, televizija, Koroška regionalna televizija, poznavanje, prepoznavnost, zavedanje, imidž
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 1587; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
BOJ ZA SLOVENSKO SEVERNO MEJO 1918-1920
Sara Klokočovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci s koroškim plebiscitom izgubili Koroško, z Rapalsko mirovno pogodbo pa Primorsko. Te izgube sta z vidika ohranjevanja narodove celote ublažila le zasedba slovenskega narodnega mejnega območja na Štajerskem novembra 1918 in priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mariboru in severno od njega je pogumno in odločno nastopil Rudolf Maister, ki ga je Narodni svet pooblastil, da je z vojaki prevzel mesto in vso vojsko v severovzhodni Sloveniji. Kljub nasprotovanju vlade v Ljubljani so bili Maistrovi prostovoljci tisti, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako je narodna zavest pomagala k zmagi generala Maistra in slovenskih železničarjev, da je bila zlomljena stavka na železnici, ki je imela namen zadušiti slovensko vojsko v mestu in onemogočiti promet. Vojaška in politična zasluga Maistrovih borcev je, da so s svojim bojem rešili za Slovenijo štajersko Podravje in od Koroške Mežiško dolino. Brez njih bi izgubili večji del Spodnje Štajerske, tako kot smo izgubili Koroško.
Ključne besede: deklaracijsko gibanje, državni prevrat, mobilizacija, boj za slovensko severno mejo, Rudolf Maister, boji za Radgono, Koroška v prevratnem času, koroški plebiscit, propaganda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4364; Prenosov: 859
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
6.
7.
BREZPOSELNOST IN SAMOZAPOSLOVANJE V KOROŠKI REGIJI
Stanislav Pajtler, 2010, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je neprijeten in običajno trdovraten problem v pogojih tržne ekonomije, kar se je izrazito odrazilo tudi v zadnjih letih, ko je v svetu zavladala huda recesija. Ob tem je bilo izgubljenih mnogo delovnih mest, hkrati se je novo zaposlovanje zelo upočasnilo, rezultat je bil izrazit porast brezposelnosti. S temi težavami se srečuje in spopada tudi Slovenija. V tem diplomskem delu opisujemo v teoretičnem razdelku pojem brezposelnosti (vrste, razloge, merjenje, posledice, ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti in podobno). V empiričnem razdelku v daljšem obdobju od leta 2000 do 2009 prikazujemo in analiziramo brezposelnost in samozaposlenost v Koroški regiji (po posameznih občinah, območjih upravnih enot in v celotni regiji) ter izsledke primerjamo s stanjem in gibanji v državi. Posebno pozornost pa posvečamo razmerjem oziroma povezavam med brezposelnostjo in samozaposlovanjem. V tem okviru preverjamo veljavnost treh hipotez, kar je ponudilo nekaj zanimivih ugotovitev.
Ključne besede: brezposelnost, samozaposlenost, zaposlovanje, Koroška regija
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1365; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (860,12 KB)

8.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA NA KOROŠKEM
Ana Kamnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Možnosti trajnostnega izobraževanja na Koroškem« je predstavljena regija kot potencial za izobraževanje. Z izrazom »trajnostno izobraževanje« se namreč vse pogosteje srečujemo, tako da ni več neznanka v našem besednjaku. Določiti točno definicijo tega pojma je zelo težko, če pa povzamemo, gre za izobraževanje, ki poteka v točno določenem mestu, na licu mesta, kjer imaš možnost povezati teorijo s prakso, in s takšnim načinom učenja pridobijo učenci največ, saj je to učenje za znanje, za delo, za obstoj, za skupno življenje in tudi za osebno preoblikovanje. Na območju Koroške regije so tako njene pokrajinske značilnosti, kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene, torej pri pouku geografije. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča trajnostnega razvoja ter organizacije, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem v Koroški regiji, kot podlaga za pravilno razumevanje tega pojma. Znotraj regije je tako zasnovanih 10 različnih možnih učnih točk, ki prikazujejo bistvene družbenogeografske ter naravnogeografske značilnosti tega območja. K vsaki učni točki so dodani bistveni učni cilji iz učnih načrtov geografije za osnovno šolo in gimnazijo ter primeri nalog za posamezno točko.
Ključne besede: geografija, Koroška, trajnostna regija, trajnostno izobraževanje, regionalni razvoj.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1113; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

9.
KULTURNOZGODOVINSKI UTRINKI S KOROŠKEGA
Veronika Gnamuš, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega je predstavljena kulturna zgodovina Koroške pokrajine. Koroška je predstavljena skozi temeljne zgodovinske dogodke, ki so pripomogli k razrešitvi meje z Avstrijo in razdeli ozemlje Koroške na dvanajst občin. Opisana so arheološka najdišča, sakralna dediščina s številnimi cerkvami in drugimi sakralnimi znamenji ter grajska in stavbna dediščina na Koroškem. Predstavljena je tudi gospodarska, tehnična in etnološka dediščina, domača obrt, kulturne institucije na Koroškem ter številni koroški kulturni in drugi ustvarjalci. V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev, dogodkov in oseb pa zgodovinska raziskovalna metoda.
Ključne besede: Koroška, arheološka najdišča, cerkve, gradovi, stavbe, domača obrt, etnologija, kulturne institucije, koroški ustvarjalci.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1361; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

10.
TURISTIČNI POTENCIAL SPODNJE MEŽIŠKE DOLINE
Andreja Mori, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem si za tematiko izbrala turizem, saj le-ta v določeni regiji poudari pomen naravnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih unikatnih značilnosti ter ob ustreznem koriščenju le-teh pripomore k splošnemu razvoju in boljši kvaliteti življenja prebivalcev regije. V okviru te tematike sem izbrala Koroško regijo, podrobneje sem se usmerila na turistični potencial spodnje Mežiške doline, to je na občini Ravne na Koroškem in Prevalje. Na obravnavanem območju je precej neizkoriščenih lepot in značilnosti, ki so zaradi različnih razlogov poznane le domačinom. Med glavnimi problemi za razvoj turizma v regiji je pomanjkanje finančnih virov, razkropljenost turistične infrastrukture ter pomanjkljivo sodelovanje med občinami. V uvodu sem opisala namen in cilje diplomske naloge ter predstavila načine in metode dela, ki sem jih v procesu nastajanja dela uporabila. Drugo poglavje je namenjeno geografski predstavitvi spodnje Mežiške doline. Opredelila sem lego in predstavila naravno in družbeno-geografske značilnosti obravnavanega območja. V naslednjem poglavju sem se usmerila v pregled turističnega potenciala in znamenitosti v obeh občinah. Opisala sem naravne danosti, zgodovinsko in kulturno dediščino, sakralne znamenitosti in arhitekturno-etnološke značilnosti. Četrto poglavje predstavlja že obstoječo bolj ali manj izkoriščeno turistično ponudbo, kjer sem predstavila gostinsko ponudbo, turistične kmetije in planinske koče, prenočitvene zmogljivosti, tematske poti, tradicionalne prireditve in športno infrastrukturo obeh občin. V drugem delu diplomske naloge sem naredila povzetek raziskave LAS-a o strategiji razvoja v Mežiški dolini, ki je bila narejena leta 2010. Naslednje poglavje vsebuje moje lastne predloge za preživljanje prostega časa v spodnji Mežiški dolini. Naredila sem program za dva enodnevna izleta (ekskurzijo za osnovnošolce in izlet za odraslega turista) in dve vikend ponudbi (prireditvena in športna tematika). Naredila sem zloženke, v katerih je posamezni program tudi predstavljen. V zaključku sem strnila ugotovitve ter povzela prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za večji razmah turizma v spodnji Mežiški dolini.
Ključne besede: Ključne besede: turizem, Koroška regija, občina Ravne na Koroškem, občina Prevalje, turistični potencial, turistična ponudba, turizem podeželja.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1787; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (13,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici