Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Ključne besede: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 2038; Prenosov: 79
Celotno besedilo (949,25 KB)

Opis: Avtorica obravnava pravila oz. metode določanja upoštevnega trga za namene uporabe pravil konkurenčnega prava EU, ki je pomembno orodje pri ugotovitvi ali podjetja učinkovito omejujejo konkurenco na trgu. Pri tem analizira obe tehniki določanja upoštevnega trga - kvantitativno in kvalitativno - ter navaja prednosti in slabosti obeh. Avtorica izpostavlja, da kvalitativne tehnike določanja, ki se nanašajo na fizične značilnosti proizvodov, namen uporabe, razlik v cenah ipd. niso v skladu z modernim ekonomskim pristopom, ki danes dominira v konkurenčnem pravu EU. Upoštevale naj bi se predvsem v situacijah, ko ekonomskih (kvantitativnih) tehnik, kot so SSNIP test, cenovna korelacija. analiza ko-integracije idr. ni mogoče uporabiti zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov.
Ključne besede: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1131; Prenosov: 153
Celotno besedilo (184,26 KB)

Opis: Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja bolezni pri posamičnem bolniku. Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.
Ključne besede: rak prostate, prostatektomija, FISH, genske preureditve, klinič no-patološke korelacije, napovedni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 17.10.2017; Ogledov: 1822; Prenosov: 94
Celotno besedilo (4,35 MB)

Opis: V magistrski nalogi na kratko opišemo tehnologijo oblaka, ter velikih podatkov, ki so osnova za tehnološko platformo, s katero je bila naloga izvedena. Dotaknemo se razvoja mobilne tehnologije, ki nas dandanes spremlja že na vsakem koraku, in kako jo oglaševalci uporabljajo sebi v prid, ter tudi prihajajočih tehnologij, kot je obogatena resničnost ter nosljive tehnologije. Usmerimo se v televizijsko oglaševanje, profiliranje uporabnikov ter spremljavo gledanosti, ki jo je mogoče preko digitalne televizije spremljati, hkrati pa opišemo sistem za masovno zajemanje spletnega prometa ter poiščem korelacije med podatki gledanosti digitalne televizije in spletnim obiskom oglaševalcev. Zaključimo s predstavitvijo rezultatov merjenja in statistično analizo pridobljenih podatkov. Z vrednotenjem potrdimo, da je preko televizije mogoče spremljati gledalca ter mu celo ponuditi personalizirane reklame.
Ključne besede: marketing, televizijsko oglaševanje, personalizacija uporabnika, profiliranje uporabnika, veliki podatki, storitve v oblaku, spletna analitika, korelacije med podatki, prodaja
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1297; Prenosov: 163
Celotno besedilo (7,08 MB)

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z vplivom naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju Goričkega. Frekvenčne distribucije izbranih naravnogeografskih dejavnikov in rabe tal so predstavljeni in prikazani s pomočjo tabel, kart, grafikonov in opisov, zveze med rabo tal in posameznimi naravnogeografskimi dejavniki s pomočjo kontingenčnih tabel in grafikonov, jakost le-teh pa s pomočjo Cramerjevih koeficientov korelacije. Najmočnejše zveze so med rabo tal in srednjo letno temperaturo (0,9999), srednjo letno višino padavin (0,7133), prstjo (0,393) in funkcijskim naklonom (0,3885). Manjši vpliv na rabo tal imajo ekspozicija (0,3436), nadmorska višina (0,328), litološka podlaga (0,3192), a le-ta dejavnik vpliva na prsti, ki nastane na litološki podlagi, ter z ekspozicijo neposredno povezan dejavnik globalno sončno obsevanje (0,3127). Najmanj tesna je zveza med rabo tal in naklonom (0,2462). Osnovne podatke sem dobila iz baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25), obdelala sem jih s pomočjo orodja GIS, s programom Idrisi Selva, ter s programoma iz Microsoftovega paketa Excel in Word.
Ključne besede: Goričko, GIS, DMR 25, raba tal, naravnogeografski dejavniki, Cramerjev koeficient korelacije
Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 196
Celotno besedilo (7,94 MB)